38.a člen ZZZ-1
(mirovanje pravic in obveznosti zaradi dela v mednarodnih organizacijah)
Diplomatu, ki se za določen čas zaposli v mednarodni organizaciji, mirujejo pravice in obveznosti iz delovnega razmerja v ministrstvu za zunanje zadeve. Mirovanje pravic in obveznosti iz delovnega razmerja lahko traja osem let. Diplomat z ministrstvom za zunanje zadeve sklene sporazum o mirovanju pravic in obveznosti, v katerem se določijo pogoji mirovanja. Po preteku obdobja mirovanja se diplomat takoj vrne na delo v ministrstvo za zunanje zadeve, sicer pravico do vrnitve izgubi. Ob sklenitvi sporazuma iz prejšnjega odstavka se lahko za nadomeščanje diplomata, ki mu mirujejo pravice in obveznosti iz delovnega razmerja, za opravljanje delovnih nalog, ki jih je opravljal, sklene pogodba o zaposlitvi za določen čas. Obdobje zaposlitve v mednarodni organizaciji se diplomatu po vrnitvi na delo v ministrstvo za zunanje zadeve šteje, kot da je bil razporejen na delovno mesto v zunanjo službo, če je v času zaposlitve v mednarodni organizaciji opravljal delo v tujini. Diplomatu se ob vrnitvi na delo na delovnem mestu v ministrstvu za zunanje zadeve plačni razred določi v skladu z določbami zakona, ki ureja skupne temelje sistema plač v javnem sektorju, ki za funkcionarja predpisujejo določitev plače na novem delovnem mestu po prenehanju opravljanja funkcije. Diplomatu, ki se po poteku obdobja mirovanja po tem členu vrne na delo v ministrstvo za zunanje zadeve, se obdobje zaposlitve v mednarodni organizaciji šteje v obdobje za napredovanje v diplomatskem nazivu na delovnem mestu, na katerega je bil razporejen v času pred sklenitvijo sporazuma o mirovanju.
- VDSS Sodba in sklep Pdp 580/2022Višje delovno in socialno sodišče · 2025
Za odločitev v obravnavani zadevi je odločilno le, ali tožnica od toženca uveljavlja plačilo pogodbene kazni v skladu z 38.a. členom ZZZ-1. Dejstvo, ali je tožnica morda z drugimi diplomati sklenila drugačen dogovor kot s tožencem, ni pravno odločilno. Primerjana položaja diplomatov in drugih javnih uslužbencev sta že v osnovi različna, v bistvenem pa se razlikujeta tudi glede na predmet pravnega urejanja. V takšnem primeru ni mogoče ugotoviti neskladja s splošnim načelom enakosti pred zakonom v smislu drugega odstavka 14. člena Ustave. Pogodbena kazen, kot je določena v 38.a členu ZZZ-1, ni nesorazmerno visoka, in upošteva ekvivalentnost obveznosti in dajatev ter tudi specifiko delovnopravnih razmerij. OZ v 252. členu določa, da sodišče zmanjša na dolžnikovo zahtevo pogodbeno kazen, če spozna, da je glede na vrednost in pomen predmeta obveznosti nesorazmerno visoka. Ta določba temelji na načelu pogodbene volje strank (pogodbeno dogovorjene kazni, kjer stranki sami določita višino ali način izračuna pogodbene kazni). V obravnavani zadevi pa gre za zakonsko in ne pogodbeno določeno višino kazni, ki takšno ekvivalenco obveznosti dejansko že inherentno upošteva na ustav
Različice besedila: 2Pokaži ▾
Iz prečiščenih besedil PISRS; datumi so začetki veljavnosti novel.
Sodna praksa
1 odločb navaja ta člen · zadnja 15. 10. 2025Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VDSS Sodba in sklep Pdp 580/2022Višje delovno in socialno sodišče · 15. 10. 2025besedilo 2010–2026
Za odločitev v obravnavani zadevi je odločilno le, ali tožnica od toženca uveljavlja plačilo pogodbene kazni v skladu z 38.a. členom ZZZ-1. Dejstvo, ali je tožnica morda z drugimi diplomati sklenila drugačen dogovor kot s tožencem, ni pravno odločilno. Primerjana položaja diplomatov in drugih javnih uslužbencev sta že v osnovi različna, v bistvenem pa se razlikujeta tudi glede na predmet pravnega urejanja. V takšnem primeru ni mogoče ugotoviti neskladja s splošnim načelom enakosti pred zakonom v smislu drugega odstavka 14. člena Ustave. Pogodbena kazen, kot je določena v 38.a členu ZZZ-1, ni nesorazmerno visoka, in upošteva ekvivalentnost obveznosti in dajatev ter tudi specifiko delovnopravnih razmerij. OZ v 252. členu določa, da sodišče zmanjša na dolžnikovo zahtevo pogodbeno kazen, če spozna, da je glede na vrednost in pomen predmeta obveznosti nesorazmerno visoka. Ta določba temelji na načelu pogodbene volje strank (pogodbeno dogovorjene kazni, kjer stranki sami določita višino ali način izračuna pogodbene kazni). V obravnavani zadevi pa gre za zakonsko in ne pogodbeno določeno višino kazni, ki takšno ekvivalenco obveznosti dejansko že inherentno upošteva na ustav