Zakon o mednarodnih pogodbah in drugih mednarodnih aktih (ZMPDMA)

(1)Ta zakon ureja sklepanje, evidentiranje, izvajanje, prenehanje veljavnosti ali uporabe in nasledstvo mednarodnih pogodb ter sklepanje, evidentiranje, spreminjanje in prenehanje veljavnosti ali učinkovanja drugih mednarodnih aktov.

(2)Za vprašanja, ki jih ne ureja ta zakon, se uporabljajo mednarodno pravo, ki ureja mednarodne pogodbe in druge mednarodne akte, vključno z običajnim mednarodnim pravom, splošno veljavnimi načeli mednarodnega prava in sodno prakso mednarodnih sodišč.

(1)Dokumenti, ki se nanašajo na usklajevanje mednarodnega akta in v skladu z zakonom, ki ureja tajne podatke, niso opredeljeni kot tajni, pred njegovim podpisom, po njem ali ob drugem načinu sklenitve niso javno dostopni, razen če vlada na predlog pripravljavca mednarodnega akta odloči, da javna dostopnost teh dokumentov ne bi škodovala mednarodnim odnosom ali interesom Republike Slovenije.

(2)Za dokumente ministrstva, pristojnega za zunanje zadeve, se poleg prejšnjega odstavka uporablja zakon, ki ureja zunanje zadeve.

(1)Državni organi in lokalne skupnosti, kot so opredeljeni v zakonu, ki ureja javne uslužbence, ter javne agencije in drugi nosilci javnih pooblastil, kot so opredeljeni v zakonu, ki ureja državno upravo, lahko dajo pobudo za sklenitev mednarodnega akta, katerega vsebina se nanaša na področje, za katero so pristojni (v nadaljnjem besedilu: pobudnik).

(2)Če pobudnik ni ministrstvo, pošlje ustrezno obrazloženo pisno pobudo ministrstvu, pristojnemu za področje, na katero se nanaša vsebina mednarodnega akta (v nadaljnjem besedilu: pristojni upravni organ), ki odloči, ali jo bo prevzelo z namenom začetka postopka za sklenitev mednarodnega akta.

(3)Če pristojni upravni organ prevzame pobudo, ali če gre za njegovo lastno pobudo, mora pred nameravanim začetkom postopka za sklenitev mednarodnega akta pridobiti mnenje ministrstva, pristojnega za zunanje zadeve, o njegovi pravni naravi in postopku sklenitve v skladu s tem zakonom.

(4)Ministrstvo, pristojno za zunanje zadeve, poda mnenje iz prejšnjega odstavka na podlagi prejetega osnutka besedila mednarodnega akta ali njegovih bistvenih elementov.

(5)Če pristojni upravni organ pobude ne prevzame, pobudniku to ustrezno pisno obrazloži.

Mednarodna pogodba je dogovor, ki ga Republika Slovenija pisno sklene z eno ali več državami ali mednarodnimi organizacijami in za katerega velja mednarodno pravo, ne glede na število listin, iz katerih je sestavljen, in ne glede na njegovo posebno poimenovanje.

Postopek za sklenitev mednarodne pogodbe se začne s predlogom pristojnega upravnega organa (v nadaljnjem besedilu: predlagatelj).

(1)Predlog za sklenitev mednarodne pogodbe (v nadaljnjem besedilu: predlog), ki se lahko nanaša tudi na sklenitev istovrstne mednarodne pogodbe z več državami ali mednarodnimi organizacijami, vsebuje: 1. razloge za sklenitev mednarodne pogodbe; 2. bistvene elemente mednarodne pogodbe, vključno z morebitnimi pridržki in začasno uporabo mednarodne pogodbe; 3. stališča delegacije v pogajanjih; 4. sestavo delegacije, predračun stroškov za njeno delo in način njihovega pokritja; 5. navedbo oseb, ki naj mednarodno pogodbo parafirajo, podpišejo ali drugače potrdijo verodostojnost besedila (v nadaljnjem besedilu: pooblaščena oseba); 6. navedbo organa, pristojnega za ratifikacijo mednarodne pogodbe; 7. oceno, ali sklenitev mednarodne pogodbe narekuje spremembo veljavnih predpisov ali sprejetje novih; 8. odobritev morebitne začasne uporabe mednarodne pogodbe; 9. oceno potrebnih finančnih sredstev za izvajanje mednarodne pogodbe in način njihove zagotovitve, vključno z mnenjem ministrstva, pristojnega za finance; 10. izjavo predlagatelja o skladnosti mednarodne pogodbe s pravnim redom Evropske unije in o morebitni pridobitvi odobritve pristojnih organov Evropske unije.

(2)Predlog vsebuje tudi osnutek mednarodne pogodbe, če je to mogoče.

(3)Predlagatelj mora predlog ne glede na 9. točko prvega odstavka tega člena medresorsko uskladiti in ga šele nato predložiti v pisno soglasje ministrstvu, pristojnemu za zunanje zadeve, ki soglasje izda v tridesetih dneh od prejema takega predloga, ali predlog zavrne. Pisno soglasje mora biti priloženo predlogu, razen kadar je predlagatelj ministrstvo, pristojno za zunanje zadeve.

(4)Odločitev o predlogu za sklenitev mednarodne pogodbe sprejme vlada. Če je za ratifikacijo mednarodne pogodbe pristojen državni zbor, vlada predlog pošlje v potrditev delovnemu telesu državnega zbora, pristojnemu za zunanjo politiko.

(1)Vlada imenuje delegacijo za pogajanja in opredeli njena pooblastila, ko sprejme predlog za sklenitev mednarodne pogodbe.

(2)Delegacija med pogajanji deluje v skladu s sprejetimi stališči in pooblastili iz prejšnjega odstavka.

(3)Če se med pogajanji obravnavajo vprašanja, ki v sprejetem predlogu niso zajeta, mora predlagatelj, če gre za bistvene elemente mednarodne pogodbe, vključno z začasno uporabo, pridobiti novo stališče vlade. V tem primeru delegacija preloži pogajanja.

(4)Kadar vlada sprejme nova stališča za pogajanja o mednarodni pogodbi, za ratifikacijo katere je pristojen državni zbor, jih pošlje v potrditev delovnemu telesu državnega zbora, pristojnemu za zunanjo politiko.

(5)Vodja delegacije zagotovi istovetnost izvirnika ali prevoda besedila mednarodne pogodbe v slovenskem jeziku z izvirniki v drugih jezikih mednarodne pogodbe ali potrdi verodostojnost besedila mednarodne pogodbe s parafiranjem, podpisom zapisnika o njegovi uskladitvi ali njegovim sprejetjem.

(1)Predlagatelj po končanih pogajanjih glede na usklajenost besedila mednarodne pogodbe s predlogom za njeno sklenitev pripravi poročilo o pogajanjih, vključno z usklajenim besedilom mednarodne pogodbe, in ga pošlje v obravnavo vladi.

(2)Če se poročilo nanaša na mednarodno pogodbo, za ratifikacijo katere je pristojen državni zbor, ga vlada pošlje v seznanitev tudi delovnemu telesu državnega zbora, pristojnemu za zunanjo politiko.

(1)Če je besedilo mednarodne pogodbe usklajeno s sprejetimi stališči, lahko pooblaščena oseba podpiše mednarodno pogodbo ali sprejme njeno besedilo.

(2)Pooblaščeno osebo poimensko določi vlada, pri čemer lahko stalnega predstavnika Republike Slovenije pri Evropski uniji splošno določi za podpis ali sprejetje mednarodnih pogodb, ki se sklepajo v okviru članstva Republike Slovenije v Evropski uniji.

(3)Pooblastilno listino za podpis ali sprejetje mednarodne pogodbe pooblaščeni osebi izda minister, pristojen za zunanje zadeve, če je to potrebno.

(1)Če je za ratifikacijo mednarodne pogodbe pristojen državni zbor, lahko delovno telo državnega zbora, pristojno za zunanjo politiko, pri odločanju o predlogu za sklenitev mednarodne pogodbe v skladu s 6. členom tega zakona odobri začasno uporabo tistih njenih delov ali določb, ki ne narekujejo spremembe zakonov ali sprejetja novih zakonov.

(2)Obvestilo o začasni uporabi mednarodne pogodbe se skupaj z mednarodno pogodbo, ki se začasno uporablja v Republiki Sloveniji, objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

(3)Če se dogovor o začasni uporabi mednarodne pogodbe sklepa ločeno od nje, se določbe tega zakona o začasni uporabi smiselno uporabljajo tudi za tak dogovor.

(1)Postopek za ratifikacijo mednarodne pogodbe začne ministrstvo, pristojno za zunanje zadeve, na predlog predlagatelja. Predlagatelj ministrstvu skupaj s predlogom za začetek postopka ratifikacije predloži obrazložen in medresorsko usklajen osnutek akta o ratifikaciji z vso potrebno dokumentacijo.

(2)Akt o ratifikaciji vključuje izvirno besedilo mednarodne pogodbe v slovenskem jeziku in v enem od uradnih jezikov druge pogodbenice ali svetovnem jeziku, ki v skladu z mednarodno pogodbo prevlada ob neskladnosti besedil. Če mednarodna pogodba ni sklenjena v slovenskem jeziku, se ob izvirnem besedilu objavi tudi uradni prevod v slovenski jezik.

(3)Kadar je besedilo mednarodne pogodbe že objavljeno v Uradnem listu Republike Slovenije ali v Uradnem listu Evropske unije, se v aktu o ratifikaciji navedejo le določbe akta o ratifikaciji brez besedila mednarodne pogodbe, v katerih se navede sklic na objavo v Uradnem listu Republike Slovenije ali Uradnem listu Evropske unije s številko in datumom objave.

(4)V aktu o ratifikaciji se navedejo organi, ki skrbijo za izvajanje mednarodne pogodbe. Poleg tega lahko akt vsebuje še: 1. določbe glede pridržkov in izjav k mednarodni pogodbi; 2. navodila glede uskladitve notranjih predpisov z mednarodno pogodbo; 3. navodila organom, pristojnim za izvajanje mednarodne pogodbe, za njeno izvajanje; 4. način zagotovitve proračunskih sredstev za izvajanje mednarodne pogodbe in 5. pooblastilo za izdajo predpisov za izvajanje mednarodne pogodbe.

(5)Mednarodne pogodbe z zakonom ratificira državni zbor, če vsebina mednarodne pogodbe v skladu z ustavo spada v njegovo pristojnost ali če je za izvajanje mednarodne pogodbe treba zagotoviti nova proračunska sredstva.

(6)Druge mednarodne pogodbe ratificira vlada z uredbo.

(7)Vlada ratificira tudi tiste spremembe mednarodnih pogodb, ratificiranih z zakonom, ki ne narekujejo spremembe zakonov ali sprejetja novih.

(8)Pred ratifikacijo mednarodne pogodbe ministrstvo, pristojno za zunanje zadeve, pošlje kopijo mednarodne pogodbe delovnemu telesu državnega zbora, pristojnemu za zunanjo politiko.

Pristop k mednarodni pogodbi se izvede tako, da ministrstvo, pristojno za zunanje zadeve, na predlog pristojnega upravnega organa pošlje v postopek predlog akta o ratifikaciji mednarodne pogodbe.

(1)O vložitvi pridržka k mednarodni pogodbi, ki ni del akta o ratifikaciji, njegovi spremembi ali umiku, in o spremembi ali umiku pridržka, ki je del akta o ratifikaciji, odloči organ, pristojen za ratifikacijo mednarodne pogodbe, pri tem pa se smiselno uporabljata 6. in 11. člen tega zakona.

(2)O vložitvi izjave k mednarodni pogodbi, ki je del akta o ratifikaciji, njeni spremembi ali umiku, odloči organ, pristojen za ratifikacijo mednarodne pogodbe, pri tem pa se smiselno uporabljata 6. in 11. člen tega zakona. O vložitvi izjave k mednarodni pogodbi, ki ni del akta o ratifikaciji, njeni spremembi ali umiku odloči vlada.

O ugovoru k pridržku ali izjavi druge države ali o umiku ugovora ali izjave na predlog pristojnega upravnega organa odloča ministrstvo, pristojno za zunanje zadeve, po posvetovanju s pristojnim upravnim organom.

(1)Mednarodna pogodba mora biti objavljena pred začetkom njene veljavnosti ali začasne uporabe po mednarodnem pravu.

(2)Mednarodna pogodba se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, kot je določeno v drugem in tretjem odstavku 11. člena tega zakona.

(3)Pri spremembah mednarodnih pogodb, s katerimi se podrobneje opredelijo že prevzete obveznosti iz teh mednarodnih pogodb, se za objavo v Uradnem listu Republike Slovenije smiselno uporablja 32. člen tega zakona.

Obvestilo glede ugovorov k pridržkom in izjavam v zvezi z mednarodno pogodbo se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

(1)Republika Slovenija lahko izrazi privolitev, da jo mednarodna pogodba zavezuje, z diplomatsko noto ali listino o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi mednarodne pogodbe ali s pristopom k mednarodni pogodbi. Listino izda predsednik republike.

(2)Za deponiranje ali izmenjavo diplomatskih not ali listin iz prejšnjega odstavka in druga dejanja, potrebna za začetek veljavnosti mednarodne pogodbe za Republiko Slovenijo, skrbi ministrstvo, pristojno za zunanje zadeve.

(1)Mednarodna pogodba začne za Republiko Slovenijo veljati v skladu z določbami mednarodne pogodbe in tega zakona.

(2)Če mednarodna pogodba ne vsebuje določbe o začetku veljavnosti, začne za Republiko Slovenijo veljati, ko so vse države skleniteljice privolile, da jih mednarodna pogodba zavezuje, in v skladu z določbami tega zakona.

Obvestilo o začetku oziroma prenehanju veljavnosti ali uporabe mednarodne pogodbe za Republiko Slovenijo se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

(1)Pristojni upravni organ čim prej, najpozneje pa v tridesetih delovnih dneh po sklenitvi mednarodne pogodbe, pošlje izvirnik ali overjeno kopijo mednarodne pogodbe v hrambo in evidenco ministrstvu, pristojnemu za zunanje zadeve.

(2)Mednarodna pogodba se registrira v skladu z mednarodnim pravom in pravili registra mednarodnih pogodb.

(3)Za registracijo mednarodne pogodbe skrbi ministrstvo, pristojno za zunanje zadeve.

(1)Za izvajanje mednarodne pogodbe, tudi tiste, ki jo Republika Slovenija nasledi, skrbi vlada preko pristojnih upravnih organov.

(2)Za uveljavitev pravnih aktov, ki jih v skladu z mednarodno pogodbo sprejemajo mednarodne organizacije ali institucije, se sprejme zakon, če vsebina aktov v skladu z ustavo spada v pristojnost državnega zbora ali če je za izvajanje aktov treba zagotoviti nova proračunska sredstva, sicer pa podzakonski akt. Druge odločitve, ki se nanašajo na izvajanje mednarodne pogodbe, sprejme vlada.

(3)Pristojni upravni organ seznanja vlado z izvajanjem mednarodne pogodbe s svojega delovnega področja na svojo pobudo ali na zahtevo vlade.

(4)Vlada seznanja državni zbor z izvajanjem mednarodnih pogodb.

Določbe tega zakona o sklenitvi mednarodne pogodbe se smiselno uporabljajo tudi za postopek njene spremembe.

(1)O prenehanju veljavnosti in uporabe mednarodne pogodbe odloči vlada po postopku, za katerega se smiselno uporabljajo določbe za njeno sklenitev.

(2)Za prenehanje veljavnosti mednarodne pogodbe, ki jo je ratificiral državni zbor, je potrebno soglasje delovnega telesa državnega zbora, pristojnega za zunanjo politiko.

(1)Če določbe zakona ali drugega predpisa niso v skladu z določbami mednarodne pogodbe, je treba zakon ali drug predpis spremeniti ali dopolniti ali pa spremeniti ali odpovedati mednarodno pogodbo.

(2)Do spremembe ali dopolnitve zakona oziroma drugega predpisa se v delu, ki ni v skladu z mednarodno pogodbo, uporablja samo mednarodna pogodba.

(1)Določbe tega poglavja se smiselno uporabljajo tudi za mednarodne pogodbe, ki se sklepajo na zasedanjih meddržavnih teles, v mednarodnih organizacijah ali na mednarodnih konferencah.

(2)V zvezi z mednarodnimi pogodbami, ki se sklepajo v okviru članstva Republike Slovenije v Evropski uniji, se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja sodelovanje med državnim zborom in vlado v zadevah Evropske unije, in tega poglavja.

(1)Glede popravka napake v besedilu mednarodne pogodbe se uporablja pravo mednarodnih pogodb.

(2)Če se po končanem postopku ratifikacije ugotovijo redakcijske napake v besedilu mednarodne pogodbe, ki je vključeno v akt o ratifikaciji ali na katerega se sklicuje akt o ratifikaciji v skladu s tretjim odstavkom 11. člena tega zakona, se v zvezi z objavo popravkov uporabljajo določbe zakona, ki ureja objavljanje v Uradnem listu Republike Slovenije.

(3)Če se po končanem postopku ratifikacije ugotovijo vsebinske napake v besedilu mednarodne pogodbe, vključenem v akt o ratifikaciji, ministrstvo, pristojno za zunanje zadeve, začne postopek za spremembo akta o ratifikaciji.

(1)Ministrstvo, pristojno za zunanje zadeve, se o nasledstvu mednarodne pogodbe v sodelovanju s pristojnimi upravnimi organi dogovori z drugo državo, mednarodno organizacijo ali depozitarjem mednarodne pogodbe.

(2)Vlada na predlog ministrstva, pristojnega za zunanje zadeve, določi besedilo predloga akta o notifikaciji nasledstva mednarodne pogodbe in ga predloži v sprejetje državnemu zboru. Predlog akta o notifikaciji nasledstva vsebuje tudi navedbo pristojnih upravnih organov, ki skrbijo za izvajanje mednarodne pogodbe.

(3)Po začetku veljavnosti akta o nasledstvu ministrstvo, pristojno za zunanje zadeve, sklene pisni dogovor o nasledstvu mednarodne pogodbe z drugo državo ali mednarodno organizacijo oziroma notificira nasledstvo depozitarju mednarodne pogodbe.

Obvestilo o nasledstvu mednarodne pogodbe z datumom začetka veljavnosti za Republiko Slovenijo se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Mednarodna pogodba države predhodnice, ki je Republika Slovenija ni formalnopravno nasledila in se nanaša na Republiko Slovenijo, se uporablja naprej do drugačnega dogovora pogodbenic ali odločitve katerekoli pogodbenice. Če določbe zakona ali drugega predpisa niso v skladu z mednarodno pogodbo države predhodnice, se uporablja 24. člen tega zakona.

(1)Enostavni sporazum je mednarodni akt, ki ga za izvajanje mednarodnih pogodb sklepajo s to pogodbo pooblaščeni organi, in tisti, s katerim se podrobneje opredelijo že prevzete obveznosti iz mednarodnih pogodb.

(2)Pristojni upravni organ po pridobitvi mnenja ministrstva, pristojnega za zunanje zadeve, iz 3. člena tega zakona, da je mednarodni akt enostavni sporazum, pripravi informacijo o nameravani sklenitvi enostavnega sporazuma (v nadaljnjem besedilu: informacija o nameravani sklenitvi), ki se lahko nanaša tudi na sklenitev istovrstnega enostavnega sporazuma z več državami ali mednarodnimi organizacijami. Informaciji o nameravani sklenitvi priloži besedilo enostavnega sporazuma ali njegove bistvene elemente.

(3)Kadar postopka za sklenitev enostavnega sporazuma ne začne ministrstvo, pristojno za zunanje zadeve, mora biti informaciji o nameravani sklenitvi priloženo njegovo pisno soglasje.

(4)Vlada se seznani z informacijo o nameravani sklenitvi enostavnega sporazuma.

(1)Ne glede na prejšnji člen vlada potrdi besedilo enostavnega sporazuma z aktom o potrditvi, če je besedilo enostavnega sporazuma dokončno usklajeno. V tem primeru lahko enostavni sporazum za Republiko Slovenijo začne veljati z dnem podpisa, če mednarodna pogodba, na kateri temelji, ne določa drugače.

(2)Če informaciji o nameravani sklenitvi ni priloženo končno besedilo enostavnega sporazuma, ga vlada potrdi po podpisu. V tem primeru se enostavni sporazum ali njegove določbe začasno uporablja z dnem podpisa, če se je vlada s tem strinjala ob obravnavi informacije o nameravani sklenitvi.

Pristojni upravni organ vladi predlaga, da se akt o potrditvi iz prejšnjega člena skupaj z besedilom enostavnega sporazuma objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, če je to nujno zaradi izvajanja ali razumevanja obveznosti iz mednarodne pogodbe, na podlagi katere se sklepa.

(1)Za spremembe enostavnega sporazuma se smiselno uporabljajo določbe tega oddelka o njegovi sklenitvi.

(2)O prenehanju veljavnosti ali uporabe enostavnega sporazuma odloči vlada po postopku, za katerega se smiselno uporabljajo določbe tega zakona za njegovo sklenitev.

Za hrambo in evidenco enostavnih sporazumov se smiselno uporablja prvi odstavek 20. člena tega zakona.

(1)Pristojni upravni organ po pridobitvi mnenja ministrstva, pristojnega za zunanje zadeve, iz 3. člena tega zakona, da je mednarodni akt pravno nezavezujoč mednarodni akt, pripravi informacijo o nameravanem podpisu pravno nezavezujočega mednarodnega akta (v nadaljnjem besedilu: informacija o nameravanem podpisu), ki se lahko nanaša tudi na podpis istovrstnega pravno nezavezujočega mednarodnega akta z več državami ali mednarodnimi organizacijami. Če je mogoče, informaciji o nameravanem podpisu priloži besedilo pravno nezavezujočega mednarodnega akta.

(2)Kadar postopka za podpis pravno nezavezujočega mednarodnega akta ne začne ministrstvo, pristojno za zunanje zadeve, mora biti informaciji o nameravanem podpisu priloženo njegovo pisno soglasje.

(3)Vlada se seznani z informacijo o nameravanem podpisu.

Za spremembo in prenehanje učinkovanja pravno nezavezujočega mednarodnega akta se smiselno uporabljajo določbe prejšnjega člena.

Za hrambo in evidenco pravno nezavezujočega mednarodnega akta se smiselno uporablja prvi odstavek 20. člena tega zakona.

Pristojni upravni organi morajo mednarodne pogodbe, ki so bile sklenjene pred uveljavitvijo tega zakona, pa jih niso poslali v hrambo ministrstvu, pristojnemu za zunanje zadeve, to storiti v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona.

Postopki, ki potekajo na podlagi Zakona o zunanjih zadevah (Uradni list RS, št. 113/03 – uradno prečiščeno besedilo, 20/06 – ZNOMCMO, 76/08, 108/09, 80/10 – ZUTD, 31/15, 30/18 – ZKZaš, 83/25 – ZOUL in 112/25), se končajo v skladu z dosedanjimi predpisi.

(1)V Zakonu o zunanjih zadevah (Uradni list RS, št. 113/03 – uradno prečiščeno besedilo, 20/06 – ZNOMCMO, 76/08, 108/09, 80/10 – ZUTD, 31/15, 30/18 – ZKZaš, 83/25 – ZOUL in 112/25) se v prvem odstavku 1. člena za besedilom »v Republiki Sloveniji« vejica nadomesti s piko in preneha veljati besedilo »ter postopek sklepanja in izvajanja mednarodnih pogodb«.

(2)Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati naslov poglavja »V. MEDNARODNE POGODBE«, naslov podpoglavja »1. SPLOŠNA DOLOČBA« in 69. člen, naslov podpoglavja »2. SKLEPANJE« ter 70. do 76. člen, naslov podpoglavja »3. OBJAVA« in 77. člen, naslov podpoglavja »4. UVELJAVITEV, REGISTRACIJA, HRAMBA, EVIDENCA« ter 78. in 79. člen, naslov podpoglavja »5. NASLEDSTVO MEDNARODNIH POGODB« ter 80. do 83. člen, naslov podpoglavja »6. IZVAJANJE« in 84. člen, naslov podpoglavja »7. SPREMEMBA IN PRENEHANJE MEDNARODNE POGODBE« ter 85. do 87. člen, naslov podpoglavja »8. SMISELNA UPORABA DOLOČB« in 88. člen ter naslov podpoglavja »VI. DRUGI MEDNARODNI AKTI« in 89. člen Zakona o zunanjih zadevah (Uradni list RS, št. 113/03 – uradno prečiščeno besedilo, 20/06 – ZNOMCMO, 76/08, 108/09, 80/10 – ZUTD, 31/15, 30/18 – ZKZaš, 83/25 – ZOUL in 112/25).

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 007-02/26-1/13 Ljubljana, dne 3. februarja 2026 EPA 2715-IX Državni zbor Republike Slovenije mag. Meira Hot podpredsednica