Zakon o plačah in drugih prejemkih javnih uslužbencev in funkcionarjev, povezanih z delom v tujini (ZPPJUFT)

(1)Ta zakon ureja plače in druge prejemke javnih uslužbenk in javnih uslužbencev (v nadaljnjem besedilu: javni uslužbenec), ki so napoteni na delo v tujino.

(2)Ta zakon ureja tudi plače in druge prejemke: – funkcionark in funkcionarjev (v nadaljnjem besedilu: funkcionar), ki so napoteni na delo v tujino in jim funkcija v skladu z zakonom med napotitvijo miruje, in – državnih tožilcev, ki so imenovani za nacionalnega predstavnika, namestnika in pomočnika nacionalnega predstavnika v Agenciji Evropske unije za pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah (Eurojust), za čas, ko so napoteni na opravljanje funkcije v tujini.

(3)Ta zakon ureja posebnosti glede plač in drugih prejemkov: 1. pripadnikov policije, ki so napoteni na delo v tujino na podlagi zakona, ki ureja napotitve oseb v mednarodne civilne misije in mednarodne organizacije, ali zaradi sodelovanja s tujimi varnostnimi organi in drugimi mednarodnimi organizacijami s področja nalog policije na podlagi sprejetih mednarodnih obveznosti, ki zavezujejo Republiko Slovenijo, 2. javnih uslužbencev, ki so napoteni na delo v tujino na podlagi zakona, ki ureja napotitve oseb v mednarodne civilne misije in mednarodne organizacije, 3. zdravstvenih delavcev in zdravstvenih sodelavcev, ki so zaposleni v javnih zdravstvenih zavodih in so napoteni na delo v tujino v okviru specializacije, ki se opravlja za potrebe mreže javne zdravstvene službe, 4. pripadnikov Slovenske vojske, ki so napoteni na opravljanje vojaške službe izven države v operacijah, misijah in v drugih oblikah odzivanja države na krize, pri zaščiti, reševanju in pomoči ob naravnih in drugih nesrečah, humanitarni pomoči, evakuaciji slovenskih državljanov in pri izvajanju drugih nalog med opravljanjem vojaške službe oziroma službe izven države (v nadaljnjem besedilu: pripadniki v MOM), 5. pripadnikov Slovenske vojske, ki so napoteni na delo v tujino, za čas razporeditve na mednarodnih vojaških dolžnostih, ki so določene kot premestljive, in 6. rezidenčnih projektnih svetovalcev, ki so napoteni na delo v tujino za celotno obdobje izvajanja projekta tesnega institucionalnega sodelovanja, ki se financira iz sredstev Evropske unije.

(4)Ta zakon ureja tudi povračilo stroškov vključitve otrok v mednarodne programe izobraževanja v Republiki Sloveniji po vrnitvi z dela v tujini in druge prejemke javnih uslužbencev na obrambnem področju, ki so napoteni na izobraževanje in usposabljanje oziroma izpopolnjevanje v tujino.

Ta zakon velja za javne uslužbence in funkcionarje iz prejšnjega člena, razen za: – učitelje in vzgojitelje, ki izvajajo vzgojno-izobraževalno delo v evropskih šolah, ki so napoteni na delo v tujino na podlagi Zakona o ratifikaciji Konvencije o statutu Evropskih šol (Uradni list RS, ‒ Mednarodne pogodbe, št. 14/04), in – uradne osebe Slovenske obveščevalno-varnostne agencije, ki opravljajo naloge v tujini pod posebnimi pogoji.

(1)Izrazi, uporabljeni v tem zakonu, pomenijo: 1. »drugi prejemki« so povračila stroškov in prejemki iz 17. člena tega zakona, nadomestila plače in odmene iz 19. člena ter VI. in VII. poglavja tega zakona; 2. »napotitev na delo v tujino« je sklenitev pogodbe o zaposlitvi ali aneksa k pogodbi o zaposlitvi za opravljanje dela oziroma nalog na delovnem mestu ali položaju, ki jih določi Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada) in za katere je kraj opravljanja dela določen v tujini. Za pripadnika Slovenske vojske se napotitev na delo v tujino lahko odredi tudi z aktom poveljevanja v skladu z zakonom, ki ureja vojaško službo. Za funkcionarja se napotitev na delo v tujino v skladu z zakonom določi z odločbo ali sporazumom; 3. »napotena oseba« je javni uslužbenec ali funkcionar, ki je napoten na delo v tujino; 4. »pripadnik policije« je policist ali drugi uslužbenec Policije; 5. »zakonec ali zunajzakonski partner« je oseba v skladu z zakonom, ki ureja zakonsko zvezo, ki prebiva skupaj z napoteno osebo v tujini; 6. »otrok« je otrok v skladu z zakonom, ki ureja družinska razmerja, ki prebiva skupaj z napoteno osebo v tujini in za katerega velja obveznost preživljanja od napotene osebe; 7. »ožji družinski člani« so zakonec ali zunajzakonski partner napotene osebe in otroci, ki prebivajo skupaj z napoteno osebo v tujini; 8. »dnevna odmena« je dnevno izplačilo napoteni osebi na delu v mednarodni organizaciji, mednarodni civilni misiji ali tujem varnostnem organu ter rezidenčnemu projektnemu svetovalcu, ki obsega stroške in odmene v skladu s tem zakonom, ki napoteni osebi niso izplačani že s strani mednarodne organizacije, mednarodne civilne misije ali tujega varnostnega organa.

(2)Drugi izrazi, uporabljeni v tem zakonu, imajo enak pomen, kot ga določa zakon, ki ureja skupne temelje sistema plač v javnem sektorju.

(1)Napotena oseba ima pravico do plače in drugih prejemkov v skladu s tem zakonom. Napotena oseba ni upravičena do plače, drugih prejemkov in izplačil, ki niso določeni s tem zakonom.

(2)S pogodbo o zaposlitvi, odločbo oziroma sklepom se določijo pravna podlaga za določitev plače in drugih prejemkov, plačni razred osnovne plače vključno z njegovim zneskom na dan sklenitve pogodbe, izdaje odločbe oziroma sklepa, količnik dodatka za zahtevnost dela v tujini, vključno z zneskom dodatka za zahtevnost dela v tujini na dan sklenitve pogodbe, izdaje odločbe oziroma sklepa ter druge sestavine plače in odmene v skladu s tem zakonom.

(3)Plačo in druge prejemke izplačuje uporabnik proračuna, ki napoteno osebo napoti na delo v tujino.

(4)Če sta na delo v tujino napoteni osebi iz različnih uporabnikov proračuna, ki sta zakonca ali zunajzakonska partnerja in sta napotena v isti kraj opravljanja dela, se med proračunskima uporabnikoma sklene sporazum glede izplačevanja drugih prejemkov. Pri sklepanju sporazuma se ravna po načelu dobrega gospodarjenja.

(5)Sredstva ali del sredstev za plače in druge prejemke, ki se zagotavljajo iz sredstev Evropske unije, mednarodnih organizacij ali drugih institucij iz tujine, se zagotavljajo tako, kot to določajo predpisi oziroma sporazum med uporabnikom proračuna, ki napoteno osebo napoti v tujino, in mednarodno organizacijo ali drugo institucijo. Pri sklepanju sporazuma se ravna po načelu dobrega gospodarjenja.

(6)Plače in drugi prejemki se začnejo obračunavati z dnem napotitve na delo v tujino in se prenehajo obračunavati z dnem prenehanja napotitve na delo v tujino razen, če ta zakon določa drugače.

(1)Plača in drugi prejemki se obračunavajo in izplačujejo v valuti euro.

(2)Ne glede na prejšnji odstavek lahko izplačilo plače in drugih prejemkov v drugi valuti za posamezno državo določi predstojnik uporabnika proračuna, ki napoteno osebo napoti na delo v tujino. Način določanja referenčnih tečajev za izplačilo plače in drugih prejemkov v drugi valuti določi vlada.

(1)V pogodbi o zaposlitvi, odločbi oziroma sklepu se napoteni osebi ne sme določiti in izplačati plače in drugih prejemkov drugače, kot je določeno v prvem odstavku 4. člena tega zakona, in v drugačni višini, kot je določena s tem zakonom in drugimi predpisi ali akti, izdanimi na njegovi podlagi.

(2)Če je pogodba o zaposlitvi, odločba oziroma sklep v nasprotju s prejšnjim odstavkom, se uporabljajo določbe tega zakona in na njegovi podlagi izdanih predpisov in drugih aktov, kot sestavni del te pogodbe, odločbe ali sklepa.

(3)Če so ugotovljene neskladnosti pri izplačilu plače, se uporabijo določbe zakona, ki ureja skupne temelje sistema plač v javnem sektorju, o ravnanju v primeru nezakonitosti pri določitvi plače. Če so ugotovljene neskladnosti pri izplačilu drugih prejemkov, razen nadomestil plače, se uporabijo določbe zakonov, ki urejajo ravnanje v primeru nezakonitosti pri določitvi povračil stroškov in drugih prejemkov javnih uslužbencev oziroma funkcionarjev.

(1)Dodatki, določeni v nominalnem znesku, se usklajujejo v enaki višini in v enakih rokih, kot jih zakon, ki ureja skupne temelje sistema plač v javnem sektorju, določa za usklajevanje vrednosti plačnih razredov plačne lestvice, če ta zakon ne določa drugače.

(2)Odmene, določene v nominalnem znesku, se usklajujejo v enaki višini in v enakih rokih, kot jih določa zakon, ki ureja usklajevanje transferjev posameznikom in gospodinjstvom, če ta zakon ne določa drugače.

(3)Minister, pristojen za sistem plač v javnem sektorju, objavi usklajene zneske dodatkov in odmen v Uradnem listu Republike Slovenije.

Določbe II., III., IV. in V. poglavja tega zakona se uporabljajo za vse napotene osebe, če s tem zakonom ni določeno drugače.

Plača napotene osebe je sestavljena iz osnovne plače, dela plače za delovno uspešnost in dodatkov.

(1)Osnovna plača napotene osebe je enaka osnovni plači, ki je napoteni osebi določena v skladu z zakonom, ki ureja skupne temelje sistema plač v javnem sektorju, na delovnem mestu ali funkciji, ki jo zaseda v Republiki Sloveniji ob napotitvi na delo v tujino.

(2)Javni uslužbenec v času napotitve napreduje v višji plačni razred na delovnem mestu iz prejšnjega odstavka pod pogoji in na način, določen v zakonu, ki ureja skupne temelje sistema plač v javnem sektorju.

Javni uslužbenci, napoteni na delo v tujino, so upravičeni do dela plače za delovno uspešnost, v skladu z zakonom, ki ureja skupne temelje sistema plač v javnem sektorju, če ta zakon ne določa drugače.

(1)Napotenim osebam pripadajo: – dodatek za zahtevnost dela v tujini, – položajni dodatek, – dodatek za dodatne naloge, – dodatek za delovno dobo v višini, določeni s kolektivno pogodbo za javni sektor, – dodatek za specializacijo, magisterij ali doktorat, če to ni pogoj za zasedbo funkcije, delovnega mesta ali naziva, pod pogoji in v višini, določeni s kolektivno pogodbo za javni sektor.

(2)Ne glede na prejšnji odstavek funkcionarjem, napotenim na delo v tujino, ne pripadajo dodatki iz druge, tretje in pete alineje prejšnjega odstavka.

(3)Do dodatkov iz tega člena ni upravičena napotena oseba, ki plačilo za namene iz prvega odstavka tega člena prejema iz kakršnega koli drugega naslova v enakem ali višjem znesku, kot bi ji pripadali v skladu s tem zakonom. Če napotena oseba iz drugega naslova prejema manj, kot bi ji pripadalo v skladu s tem zakonom, je upravičena do razlike skupnega zneska dodatkov v skladu s tem zakonom.

(4)Dodatki se izplačujejo mesečno, razen če je v tem zakonu določeno drugače.

(1)Dodatek za zahtevnost dela v tujini je del plače, ki pripada napoteni osebi zaradi: – zahtevnosti dela na posamezni funkciji, delovnem mestu oziroma nazivu za delo v tujini, – pogojev za zasedbo delovnega mesta v tujini (znanje tujih jezikov, delovne izkušnje), – obsega odgovornosti oziroma pomena dela za uresničevanje interesov Republike Slovenije v tujini, mednarodni ali drugi organizaciji, – posebne zahtevnosti in pomena dela za Republiko Slovenijo v predstavništvih v tujini, v okviru dvostranskih odnosov, v skupnih predstavništvih, poveljstvih ali enotah, organih, predstavništvih ali službah evropskih, mednarodnih ali drugih organizacij ter v mednarodnih civilnih misijah.

(2)Dodatek za zahtevnost dela v tujini se določi tako, da se vrednost 1. plačnega razreda iz plačne lestvice, kot jo določa zakon, ki ureja skupne temelje sistema plač v javnem sektorju, pomnoži s količnikom posameznega delovnega mesta, naziva ali funkcije v tujini, ki se določi ob upoštevanju kriterijev iz prejšnjega odstavka. Količnike iz prejšnjega stavka določi vlada, pri čemer najvišja vrednost količnika ne presega 7.

(3)Delo v manj ugodnem delovnem času (delo preko polnega delovnega časa, delo ponoči, v nedeljo in na dan, ki je z zakonom določen kot dela prost dan ali praznik, delo v deljenem delovnem času, delo v neenakomerno razporejenem delovnem času, izmensko delo), pripravljenost na domu v okviru zakonskih omejitev in dodatek za stalnost so upoštevani pri določitvi dodatka za zahtevnost dela v tujini.

(4)Ne glede na drugi odstavek tega člena se dodatek za zahtevnost dela v tujini za delovna mesta in nazive v obveščevalnih in varnostnih službah določi s splošnim aktom organa, h kateremu da soglasje vlada. Akt se ne objavi.

(5)Napotena oseba ni upravičena do dodatka za zahtevnost dela v tujini v naslednjih primerih: – v času odsotnosti iz države sprejemnice, ki presega 30 koledarskih dni, če se je napotena oseba morala začasno vrniti v Republiko Slovenijo zaradi službenih razlogov ali evakuacije, – v času priprav in usposabljanj za delo na delovnem mestu v tujini, pred nastopom dela v tujini.

(1)Položajni dodatek pripada javnemu uslužbencu, napotenemu na delo v tujino, za čas, ko opravlja naloge vodenja predstavništva, zaokroženega delovnega področja mednarodne organizacije, organizacijske ali druge enote, vodenje dela na zaokroženem delovnem področju v skladu s prakso mednarodne organizacije, vodenje kontingenta policistov ali naloge vodenja in poveljevanja, vrednotenje teh nalog pa ni vključeno v osnovno plačo oziroma dodatek za zahtevnost dela v tujini. Položajni dodatek mu pripada, če enota, ki jo vodi, dosega predpisano velikost ali izpolnjuje druga merila, če tako določa predpis iz tretjega odstavka tega člena.

(2)Sorazmerni del položajnega dodatka javnega uslužbenca, ki na delu v tujini opravlja naloge vodenja oziroma poveljevanja iz prejšnjega odstavka, pripada tudi javnemu uslužbencu za celodnevno nadomeščanje tega javnega uslužbenca po pooblastilu.

(3)Višina položajnega dodatka znaša največ 1.300 eurov. Velikost enote in druga merila iz prvega odstavka tega člena in kriterije za določitev višine položajnega dodatka določi vlada.

(1)Za opravljanje dodatnih finančnih nalog, varnostnih nalog ali nalog prevoza delegacij, ki jih javni uslužbenec opravlja poleg nalog iz okvira svojega delovnega mesta, pripada javnemu uslužbencu dodatek za dodatne naloge.

(2)Višina dodatka za dodatne naloge iz prejšnjega odstavka lahko znaša skupaj največ 1.200 eurov. Višino dodatka za posamezno nalogo iz prejšnjega odstavka določi vlada.

(3)Javnemu uslužbencu, ki prejme dodatek za dodatne naloge, se za iste naloge ne sme dodeliti dela plače za delovno uspešnost.

(1)Napoteni osebi pripada nadomestilo plače za čas odsotnosti z dela v višini in pod pogoji, kot jih določa zakon, drug predpis ali kolektivna pogodba, ki velja za javne uslužbence v državni upravi.

(2)Če se nadomestilo plače v skladu s predpisi izplačuje v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja in je izplačano nadomestilo nižje od 80 odstotkov plače napotene osebe, preračunane za polni delovni čas v mesecu, ko se je začela odsotnost, delodajalec v svoje breme krije napoteni osebi razliko do višine 80 odstotkov njene plače, preračunane na ure nadomestila, kadar je izplačano nadomestilo nižje od tega zneska, vendar največ do višine dva in pol kratnika izplačanega nadomestila v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja. To razliko delodajalec krije v prvih dveh koledarskih letih napotitve.

(1)Napoteni osebi pripadajo povračila stroškov in prejemki v enaki višini in pod enakimi pogoji, kot to velja za javne uslužbence v državni upravi v Republiki Sloveniji, in sicer: 1. stroški službenih poti, 2. stroški prevoza na delo in z dela v kraju napotitve, 3. kilometrina za uporabo lastnega osebnega avtomobila v službene namene, 4. stroški prehrane med delom (regres za prehrano), 5. regres za letni dopust, 6. zimski regres, 7. jubilejna nagrada, 8. solidarnostna pomoč, 9. odpravnina ob upokojitvi in ob prenehanju delovnega razmerja, 10. denarno nadomestilo za neizrabljen letni dopust, 11. nadomestilo za uporabo lastnih sredstev pri delu na domu.

(2)Povračila stroškov in prejemki iz prejšnjega odstavka ne pripadajo napoteni osebi, če ji pripadajo iz kakršnega koli drugega naslova v enakem ali višjem znesku, kot bi ji pripadali v skladu s tem zakonom. Če napotena oseba iz drugega naslova prejema manj, kot bi ji pripadalo v skladu s tem zakonom, je upravičena do razlike skupnega zneska povračila stroškov in prejemkov v skladu s tem zakonom.

(1)Javni uslužbenec, ki je pred napotitvijo razporejen na delovno mesto, za katerega je določeno obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje (poklicno zavarovanje), ostane vključen v pokojninsko zavarovanje pod pogoji in v odstotni stopnji, določeni v zakonu, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje v Republiki Sloveniji, če je javni uslužbenec napoten na delovno mesto, za katerega je določeno poklicno zavarovanje.

(2)Osnova za plačilo prispevkov za poklicno zavarovanje v času napotitve na delo v tujino je plača javnega uslužbenca, kot bi jo prejemal za delo v Sloveniji. Pri izračunu plače, ki bi jo prejemal za delo v Sloveniji, se upošteva osnovna plača, položajni dodatek, dodatek za delovno dobo, dodatek za stalnost, dodatek za prepoved stavke, dodatek za specializacijo, magisterij ali doktorat in dodatek za dvojezičnost.

(1)Napoteni osebi v višini in pod pogoji, določenimi s tem zakonom, pripadajo naslednje odmene za: 1. višje življenjske stroške v tujini, 2. oddaljenost, 3. težje življenjske razmere v tujini, 4. nevarnost v tujini, 5. nastanitev, 6. potne in selitvene stroške, 7. potne stroške za izrabo letnega dopusta v Republiki Sloveniji in ob smrti ožjega družinskega člana in staršev, 8. dodatno nezgodno zavarovanje, 9. stroške zdravstvenih zavarovanj in storitev, 10. šolanje otrok, 11. nepreskrbljene otroke, 12. nezaposlenega zakonca ali zunajzakonskega partnerja, 13. socialna zavarovanja nezaposlenega zakonca ali zunajzakonskega partnerja, 14. diplomatsko dejavnost zakonca ali zunajzakonskega partnerja, 15. bančne provizije, 16. zagotovitev prevoza posmrtnih ostankov iz tujine, 17. aktivnosti ohranjanja in obnavljanja psihofizičnih sposobnosti zaradi dela na nevarnih območjih.

(2)Odmene iz prejšnjega odstavka ne pripadajo napoteni osebi, ki plačilo za namene iz tega člena že prejema iz kakršnegakoli drugega naslova v enakem ali višjem znesku, kot bi ji pripadali v skladu s tem zakonom. Če napotena oseba iz drugega naslova prejema manj, kot bi ji pripadalo v skladu s tem zakonom, je upravičena do razlike skupnega zneska odmen v skladu s tem zakonom.

(3)Odmene iz prvega odstavka tega člena se izplačujejo mesečno, razen če je v tem zakonu določeno drugače.

(4)Do odmen iz 10. do 14. točke prvega odstavka tega člena je napotena oseba upravičena, če ožji družinski člani bivajo skupaj z njo v tujini.

(5)Do odmen iz tega zakona za ožje družinske člane napotena oseba ni upravičena, če predstojnik proračunskega uporabnika glede na pravila mednarodne civilne misije, mednarodne oziroma druge organizacije ali glede na druge bistvene okoliščine, ki po presoji predstojnika onemogočajo življenje ožjih družinskih članov v tujini, pred napotitvijo na delo v tujini odloči, da napotene osebe v tujini ne morejo spremljati ožji družinski člani.

(6)Do odmen iz 1. do 4. točke prvega odstavka tega člena je napotena oseba upravičena za čas, ko dejansko biva v tujini. Odmene iz prejšnjega stavka ne pripadajo napoteni osebi: – v času odsotnosti iz države sprejemnice, ki presega 30 koledarskih dni, zaradi službenih razlogov, evakuacije, izrabe dopusta v skladu s predpisi o starševskem varstvu in družinskih prejemkih ter odsotnosti zaradi bolezni, poškodbe, nege ali sobivanja in odsotnosti zaradi prepovedi opravljanja dela v skladu z delovnopravnimi predpisi, – v času priprav in usposabljanj za delo na delovnem mestu v tujini, pred nastopom dela v tujini.

(7)Če sta na delo v tujino v isti kraj opravljanja dela napotena zakonca ali zunajzakonska partnerja, pripadajo odmene iz 5., 6., 10. in 11. točke prvega odstavka tega člena ter odmena iz tretjega odstavka 26. člena tega zakona samo eni napoteni osebi. Do odmene iz prejšnjega stavka je upravičena napotena oseba, ki je ob pogojih, določenih v tem zakonu, upravičena do višjega zneska odmene, pri čemer se odmena za nastanitev iz 5. točke prvega odstavka tega člena poviša za 20 %. Napoteni osebi morata delodajalca obvestiti o vseh okoliščinah, ki vplivajo na določitev višine odmene iz tega odstavka. Podrobnejšo ureditev odmen napotenih oseb iz tega odstavka določi vlada.

(1)Napoteni osebi pripada odmena za višje življenjske stroške v tujini, če so življenjski stroški v kraju napotitve višji kot v Republiki Sloveniji. Odmena za višje življenjske stroške odraža razmerje med življenjskimi stroški v kraju napotitve in Ljubljano.

(2)V osnovo za določitev mesečne odmene iz prejšnjega odstavka se šteje dodatek za zahtevnost dela v tujini, odmena za nezaposlenega zakonca ali zunajzakonskega partnerja in odmena za nepreskrbljene otroke.

(3)Višina odmene za višje življenjske stroške v tujini se določi tako, da se osnova za določitev odmene iz prejšnjega odstavka pomnoži z delom indeksa življenjskih stroškov za kraj napotitve, ki presega indeks za Ljubljano. Indeks za Ljubljano znaša 1.

(4)Indeks življenjskih stroškov za kraj napotitve upošteva košarico hrane in brezalkoholnih pijač, prevoza, oblačil in obutve, rekreacije in kulture, komunikacij in osebne nege ter gibanje menjalnega tečaja v odnosu do eura.

(5)Vlada določi indekse življenjskih stroškov za posamezen kraj napotitve na predlog ministrstva, pristojnega za zunanje zadeve. Indeksi se usklajujejo dvakrat letno.

(1)Odmena za oddaljenost pripada napoteni osebi za čas, ko biva v tujini, če je kraj opravljanja dela v tujini od sedeža organa v Republiki Sloveniji, kjer je zaposlena, oddaljen več kot 300 kilometrov najbližje potovalne razdalje za Evropo, zunaj Evrope pa na podlagi najbližje zračne črte.

(2)Odmena za oddaljenost znaša največ 440 eurov. Višino mesečne odmene iz prejšnjega odstavka določi vlada glede na oddaljenost kraja opravljanja dela v tujini.

(1)Odmena za težje življenjske razmere v tujini pripada napoteni osebi za čas napotitve na območja, na katerih so življenjske razmere težje od razmer v Republiki Sloveniji, ob upoštevanju naslednjih meril: 1. neobičajne podnebne razmere, ki bistveno odstopajo od običajnih podnebnih razmer v Republiki Sloveniji, 2. slabe higienske razmere, 3. huda onesnaženost, 4. izpostavljenost kužnim nalezljivim boleznim in epidemijam, 5. obstoj zdravju škodljivih in strupenih snovi ter radioloških, bioloških in kemičnih snovi, 6. druge vrste posebno težkih življenjskih razmer v določenem kraju oziroma območju kot na primer razmere, ki bistveno odstopajo od uveljavljenih standardov varovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin v Republiki Sloveniji, visoka stopnja socialne nestabilnosti, pomanjkanje osnovne infrastrukture, težave z dostopnostjo do javnih storitev zaradi kulturnih razlik.

(2)Odmena za težje življenjske razmere v tujini znaša največ 1.100 eurov. Način uvrstitve območij v skupine, kjer so ob upoštevanju meril iz prejšnjega odstavka življenjske razmere težje od razmer v Republiki Sloveniji, uvrstitev območij v skupine in višino mesečne odmene za posamezno skupino določi vlada na predlog ministrstva, pristojnega za zunanje zadeve. Uvrstitev območij v skupine se glede na merila iz prejšnjega odstavka uskladi enkrat letno.

(1)Odmena za nevarnost v tujini pripada napoteni osebi za čas, ko je napotena in dejansko biva na območju v tujini, kjer je nevarnost večja kot v Republiki Sloveniji, ob upoštevanju ocene nevarnosti terorističnih napadov, vojne nevarnosti, nevarnosti oboroženih spopadov, nevarnosti napadov na napotene osebe, prisotnosti delovanja kriminalnih ali skrajnih skupin ali drugih dejavnikov tveganja, ki bistveno vplivajo na varnost napotenih oseb na posameznem območju.

(2)Odmena za nevarnost v tujini znaša največ 1.320 eurov. Višino mesečne odmene za nevarnost v tujini in način uvrščanja območij v skupine po posameznih kriterijih iz prejšnjega odstavka določi vlada.

(3)Oceno o uvrstitvi posameznega območja v skupino nevarnosti na podlagi predpisa iz prejšnjega odstavka sprejme sekretariat Sveta za nacionalno varnost na predlog organa, ki napoteno osebo napoti na delo v tujino. V aktu iz prejšnjega stavka se navede posamezno območje, skupina nevarnosti za posamezno območje in obdobje veljavnosti ocene.

(4)Napotena oseba je upravičena do sorazmernega zneska odmene za nevarnost tudi v času službene poti na nevarna območja, in sicer v višini, določeni za posamezno območje.

(1)Osnova za določitev odmene za nastanitev znaša 3.500 eurov. Ob upoštevanju pričakovanj delodajalca za prirejanje dogodkov v nastanitvi, povezanih z opravljanjem dela napotene osebe, lahko osnova za določitev odmene znaša 4.000 ali 5.000 eurov. Vlada določi delovna mesta, nazive oziroma funkcije v tujini, za katere se odmena za nastanitev določi glede na višjo osnovo iz prejšnjega stavka.

(2)Osnova iz prejšnjega odstavka se poviša za 1.000 eurov za vsakega otroka.

(3)Odmena za nastanitev se določi tako, da se osnova za določitev odmene za nastanitev pomnoži z odstotnim deležem za posamezen kraj bivanja v tujini, ki ga enkrat na leto določi vlada, na predlog ministrstva, pristojnega za zunanje zadeve, ob upoštevanju aktualnih razmer na lokalnem stanovanjskem trgu in varnostnih vidikov. Če za posamezen kraj ni določen odstotni delež, se za določitev odmene za nastanitev uporablja podatek za kraj, ki je temu kraju najbližji v isti državi. Odstotni delež za posamezen kraj bivanja ne more presegati 180.

(4)Vlada določi vrste stroškov, povezanih z namestitvijo, ki se krijejo iz odmene za nastanitev.

(5)Odmena za nastanitev ne pripada napoteni osebi, če ji delodajalec v tujini zagotovi ustrezno namestitev, vključno s stroški, povezani z bivanjem v tej namestitvi. Napotena oseba mora v primeru iz prejšnjega stavka dokazati neustreznost namestitve.

(6)Odmena za nastanitev se določi na dan napotitve v tujino in se uporablja do izteka napotitve v tujino. Če se med napotitvijo v tujino spremenijo okoliščine, ki vplivajo na določitev osnove iz prvega in drugega odstavka tega člena, ali se poviša odstotni delež, določen za kraj napotitve, se na predlog napotene osebe ali po uradni dolžni ponovno določi višina odmene za nastanitev.

(7)Če si napotena oseba ne more pokriti stroškov nastanitve v okviru višine odmene za nastanitev, določene s tem členom, ji lahko predstojnik izjemoma odobri višjo odmeno za nastanitev, če obstajajo utemeljeni razlogi ob upoštevanju kriterijev iz prvega stavka tretjega odstavka tega člena.

(8)Napoteni osebi pripada odmena za nastanitev le do višine dejanskih, z dokazili izkazanih stroškov, vendar največ do zneska, ki bi ji pripadal po tem členu. Če so dejanski stroški nižji od odmene po tem členu, se odmena prizna v višini dejanskih stroškov.

(1)Napoteni osebi, ki potuje v tujino ob razporeditvi na delo v tujini oziroma se vrača v Republiko Slovenijo ob prenehanju razporeditve na delo v tujini, pripada odmena za potne in selitvene stroške napotene osebe in ožjih družinskih članov. Odmena iz prejšnjega stavka pripada napoteni osebi tudi ob selitvi na lokaciji napotitve, če selitev ni nastala po volji ali krivdi napotene osebe.

(2)Odmena za potne stroške iz prejšnjega odstavka vključuje stroške službene poti pod pogoji in v višini določeni s predpisom, ki ureja povračilo stroškov za službena potovanja v tujino, ki se uporablja za javne uslužbence v Republiki Sloveniji. Ne glede na prejšnji stavek vlada določi pogoje in višine odmene za potne stroške iz prejšnjega odstavka za vodjo diplomatskega predstavništva in njegove ožje družinske člane ob nastopu in prenehanju opravljanja nalog vodje diplomatskega predstavništva.

(3)Odmena za selitvene stroške se določi v višini dejanskih stroškov, vendar največ do višine in za stroške, ki jih določi vlada.

(4)Odmena za potne in selitvene stroške napoteni osebi ne pripada, če prevoz oziroma selitev organizira delodajalec ali sta ji zagotovljena na kakršenkoli drug način.

(5)Napoteni osebi, ki je bila na podlagi disciplinskega ukrepa razporejena na delovno mesto oziroma dolžnost v Republiki Sloveniji ali ji je prenehalo delovno razmerje zaradi krivdnih razlogov ali zaradi izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca, ob prenehanju napotitve na delo v tujino ne pripada odmena za potne in selitvene stroške.

(1)Napoteni osebi, katere kraj opravljanja dela v tujini je od sedeža organa v Republiki Sloveniji, kjer je zaposlena, oddaljen najmanj 1 500 kilometrov, pripada odmena za potne stroške za izrabo letnega dopusta v Republiki Sloveniji enkrat v koledarskem letu, vendar ne prej kot v šestih mesecih po napotitvi. Pri določitvi oddaljenosti se upošteva najbližja potovalna razdalja za Evropo, zunaj Evrope pa najbližja zračna črta.

(2)Napoteni osebi pripada odmena za potne stroške za pot v Republiko Slovenijo in nazaj v kraj napotitve ob smrti ožjega družinskega člana in staršev napotene osebe.

(3)Napoteni osebi pripada odmena iz prvega in drugega odstavka tega člena tudi za ožje družinske člane.

(4)Odmena za potne stroške v skladu s tem členom vključuje stroške prevoza, parkirnino, cestnino, predornino in stroške nakupa vinjete, v višini določeni s predpisom, ki ureja povračilo stroškov za službena potovanja v tujino, ki se uporablja za javne uslužbence v Republiki Sloveniji.

(1)Za primer nesreče pri delu, katere posledica je smrt, trajna izguba splošne delovne zmožnosti ali izguba začasne delovne zmožnosti se dodatno nezgodno zavaruje napotena oseba: – ki opravlja delo v mirovnih operacijah, – ki je pripadnik policije, – ki opravlja delo na delovnih mestih in dolžnostih, za katere iz ocen tveganja, ki jih določi pristojno ministrstvo, izhaja povečana možnost za nastanek poškodb in zdravstvenih okvar ali za katere stopnje tveganja, zaradi nepredvidljivih okoliščin in okolja, v katerih bodo, ni mogoče natančno opredeliti.

(2)Dodatno nezgodno se zavaruje tudi napotena oseba, ki odhaja na delo na nevarna območja, kjer velja najvišja stopnja nevarnosti po kriterijih za določitev odmene za nevarnost v tujini. Nezgodno se zavarujejo tudi njeni ožji družinski člani.

(3)Nezgodno zavarovanje v skladu s tem členom uredi uporabnik proračuna, ki napoteno osebo napotuje na delo v tujino.

(1)Napotenim osebam in njihovim ožjim družinskim članom se zagotavlja zdravstveno varstvo z obsegom zdravstvenih storitev in deležem plačila zanje, ki je primerljiv z obsegom in deležem plačila, ki se krije iz obveznega zdravstvenega zavarovanja v Republiki Sloveniji.

(2)Zdravstveno varstvo napotene osebe in njenih ožjih družinskih članov se zagotavlja z zavarovanjem v okviru Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije oziroma se jim omogoči koriščenje storitev iz javnega oziroma državnega zdravstvenega sistema v državi sprejemnici, če to urejajo veljavni predpisi ali mednarodne pogodbe. Kadar na ta način ni mogoče zagotoviti primerljivega zdravstvenega varstva, kakor izhaja iz obveznega zdravstvenega zavarovanja v Republiki Sloveniji, delodajalec krije stroške posebnega zdravstvenega zavarovanja v tujini oziroma razliko stroškov med dejanskimi stroški in priznanimi stroški, ki jih največ do višine (ustreznega deleža) povprečne cene takšnih zdravstvenih storitev v Sloveniji obračuna nosilec obveznega zdravstvenega zavarovanja v Republiki Sloveniji.

(1)Napoteni osebi pripada odmena za šolanje otrok, če so v državi sprejemnici vpisani v osnovno ali srednješolsko izobraževanje. Napoteni osebi pripada odmena za šolanje otrok v osnovni ali srednji šoli največ do višine stroškov vpisnine in šolnine za določen razred primerne referenčne šole. V primeru vpisa v šolo, v kateri so stroški vpisnine in šolnine za določen razred višji od stroškov programa referenčne šole, razliko krije napotena oseba. Če so stroški vpisnine in šolnine nižji od stroškov programa referenčne šole, se odmena prizna v višini dejanskih stroškov programa. Seznam primernih referenčnih šol določi vlada na predlog ministrstva, pristojnega za vzgojo in izobraževanje, ob predhodnem soglasju ministrstva, pristojnega za javno upravo, najmanj enkrat letno in ga objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

(2)Če Republika Slovenija zagotavlja ustrezno šolanje in varstvo otrok v kraju napotitve napotene osebe, odmena za šolanje in varstvo otrok ne vključuje vpisnine in šolnine.

(3)Ne glede na prejšnji odstavek napoteni osebi pripada odmena za šolanje in varstvo otrok v višini iz prvega odstavka tega člena, če vpis otroka v šolo, ki jo zagotavlja Republika Slovenija, ni mogoč.

(4)Ne glede na prvi odstavek tega člena lahko predstojnik izjemoma v utemeljenih razlogih odobri višjo odmeno za šolanje otrok, če vpis v šolo iz seznama primernih referenčnih šol ni mogoč, ker je šola vpis otroka zavrnila. Napotena oseba mora izkazati, da vpis v šolo iz prvega ali drugega odstavka tega člena ni mogoč in da je ob vpisu v šolo ravnala z dolžno skrbnostjo.

(5)Odmena za šolanje in varstvo otrok pripada tudi napoteni osebi, katere otroci obiskujejo vrtec v državi sprejemnici ali so vključeni v organizirano zasebno varstvo. Vlada določi najvišjo vrednost odmene iz tega odstavka.

(6)Napoteni osebi pripada odmena za šolanje in varstvo otroka s posebnimi potrebami, ki obiskuje vrtec, osnovno ali srednjo šolo, v višini dejanskih stroškov.

(1)Odmena za nepreskrbljene otroke pripada napoteni osebi, katere nepreskrbljeni otroci prebivajo z njo na istem naslovu v tujini, in se izplačuje za čas, ko dejansko prebivajo z njo v tujini. Napotena oseba mora sporočiti vsako spremembo podatkov, ki vplivajo na prejemanje odmene za nepreskrbljene otroke.

(2)Za nepreskrbljene otroke, starejše od 18 let, ki prebivajo z napoteno osebo na istem naslovu v tujini, se odmena izplačuje do konca njihovega rednega šolanja, vendar največ do dopolnjenega 26. leta, na podlagi potrdila o rednem šolanju. Ne glede na prejšnji stavek se odmena izplačuje tudi za otroke, ki so zaradi zdravljenja vključeni v institucije, ter za otroke, za katere se prejema prejemek po predpisih, ki urejajo družinske prejemke, invalidsko zavarovanje ali socialno vključevanje invalidov.

(3)Odmena za vsakega nepreskrbljenega otroka znaša 180 eurov.

(1)Odmena za nezaposlenega zakonca ali zunajzakonskega partnerja pripada napoteni osebi, katere zakonec ali zunajzakonski partner ni v delovnem razmerju, nima statusa samozaposlenega, ne prejema nadomestila v skladu s predpisi o starševskem varstvu, ne prejema pokojnine ali ni prijavljen na Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje (v nadaljnjem besedilu: zavod za zaposlovanje) in prebiva z njim na istem naslovu v tujini. Odmena se izplačuje za čas, ko zakonec ali zunajzakonski partner dejansko prebiva z napoteno osebo v tujini. Napotena oseba mora sporočiti vsako spremembo podatkov, ki vplivajo na prejemanje odmene za nezaposlenega zakonca ali zunajzakonskega partnerja.

(2)Odmena za nezaposlenega zakonca ali zunajzakonskega partnerja znaša 1.100 eurov.

(1)Zakonec ali zunajzakonski partner napotene osebe, ki z napoteno osebo biva v tujini in ni v delovnem razmerju ali mu mirujejo pravice in obveznosti iz delovnega razmerja ter ima stalno ali začasno prebivališče v Republiki Sloveniji, se prostovoljno vključi v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje za čas dela napotene osebe v tujini, če z njo biva v tujini in je bil do odhoda v tujino v delovnem razmerju, samozaposlen ali prijavljen v evidenci brezposelnih oseb pri zavodu za zaposlovanje.

(2)Prostovoljna vključitev v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje v skladu s tem členom se ne glede na določbe zakona, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje, šteje kot pokojninska doba brez dokupa. Zakonec ali zunajzakonski partner iz prejšnjega odstavka se prostovoljno vključi tudi v zavarovanje za starševsko varstvo in zavarovanje za primer brezposelnosti pod pogoji, ki jih določajo zakoni, ki urejajo navedena zavarovanja. Napotena oseba vključi zakonca ali zunajzakonskega partnerja iz prejšnjega odstavka v obvezno zdravstveno zavarovanje in obvezno zavarovanje za dolgotrajno oskrbo kot družinskega člana po predpisih, ki urejajo zdravstveno zavarovanje in dolgotrajno oskrbo. Delodajalec krije prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zavarovanje za starševsko varstvo, zavarovanje za primer brezposelnosti in zavarovanje za dolgotrajno oskrbo. Sredstva v ta namen se zagotovi iz proračuna.

(3)Pravica do kritja prispevkov za obvezna socialna zavarovanja iz prejšnjega odstavka pripada napoteni osebi za zakonca ali zunajzakonskega partnerja iz prvega odstavka tega člena naslednji dan po tem, ko zakoncu ali zunajzakonskemu partnerju zaradi odhoda napotene osebe v tujino preneha delovno razmerje ali nastopi mirovanje pravic in obveznosti iz delovnega razmerja oziroma je izbrisan iz registra samozaposlenih oseb oziroma je odjavljen iz evidence brezposelnih oseb pri zavodu za zaposlovanje, in preneha z dnem, ko napoteni osebi preneha razporeditev v tujini ali ko zakonec ali zunajzakonski partner iz prvega odstavka tega člena preneha bivati z napoteno osebo v tujini ali ko se zakonec ali zunajzakonski partner napotene osebe zaposli ali mu preneha mirovanje pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali se prijavi v register samozaposlenih oseb ali v evidenco brezposelnih oseb pri zavodu za zaposlovanje. Pravica do kritja prispevkov za obvezna socialna zavarovanja ne pripada za čas pred odhodom napotene osebe v tujino. Če je zakonec ali zunajzakonski partner vključen v obvezna socialna zavarovanja na podlagi pravic, priznanih po predpisih, ki urejajo starševsko varstvo, pripada pravica do kritja prispevkov za obvezna socialna zavarovanja iz prejšnjega odstavka od naslednjega dne po prenehanju obveznih socialnih zavarovanj na podlagi pravic iz zavarovanja za starševsko varstvo oziroma preneha z dnem začetka zavarovanja na podlagi pridobitve pravic iz zavarovanja za starševsko varstvo.

(4)Osnova za plačilo prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zavarovanje za starševsko varstvo in zavarovanje za primer brezposelnosti zakonca ali zunajzakonskega partnerja iz prvega odstavka tega člena je enaka osnovi, od katere so bili plačani prispevki za zadnji polni mesec pred njegovim odhodom v tujino. Ob prejemanju bolniškega nadomestila oziroma nadomestila za nego otroka ali družinskega člana se upošteva plača za zadnji polni mesec, v katerem zakonec ali zunajzakonski partner iz prvega odstavka tega člena ni prejemal navedenih nadomestil, če je to zanj ugodneje. Če je bila osnova za plačilo prispevkov za zadnji polni mesec pred odhodom v tujino za več kot 25 % višja od povprečja plač zadnjih šestih mesecev pred odhodom v tujino, se kot osnova za plačilo prispevkov upošteva mesečno povprečje plač ali nadomestil za zadnjih šest mesecev, razen če se je osnova zvišala zaradi zaključka dela s krajšim delovnim časom na podlagi zakona, ki ureja starševsko varstvo in družinske prejemke. Osnova ne more biti nižja od najnižje osnove za prostovoljno vključitev v obvezno zavarovanje, kot jo določa zakon, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

(5)Osnova za plačilo prispevkov iz prejšnjega odstavka se revalorizira z letno stopnjo rasti povprečne plače v Republiki Sloveniji, in sicer za naslednji mesec po mesecu, ko organ, pristojen za državno statistiko, objavi podatek o višini povprečne mesečne plače vseh zaposlenih v Republiki Sloveniji za preteklo koledarsko leto. Revalorizacija se izvede samo za tiste zakonce ali zunajzakonske partnerje iz prvega odstavka tega člena, ki ob koncu koledarskega leta, na katero se nanaša letna stopnja rasti povprečne plače, bivajo v tujini vsaj devet mesecev.

(6)Za prispevke za obvezno zdravstveno zavarovanje in obvezno zavarovanje za dolgotrajno oskrbo iz tega člena se v delu, ki se nanaša na zavezance za plačilo, višino in osnovo za plačilo prispevka, uporabljajo predpisi, ki urejajo obvezno zdravstveno zavarovanje in dolgotrajno oskrbo.

(1)Napoteni osebi se zaradi sodelovanja zakonca ali zunajzakonskega partnerja pri diplomatskih družabnih dejavnostih napotene osebe izplača odmena za diplomatske aktivnosti zakonca ali zunajzakonskega partnerja.

(2)Odmena iz prejšnjega odstavka pripada le napoteni osebi, ki je na delovnem mestu, nazivu ali funkciji v tujini, za katere vlada določi, da jim pripada ta odmena.

(3)Višina odmene za diplomatske aktivnosti zakonca in zunajzakonskega partnerja se določi ob upoštevanju števila in obsega izvedenih diplomatskih aktivnosti ter znaša največ 300 eurov.

(4)Podrobnejše kriterije za določitev višine in višino odmene za posamezno diplomatsko aktivnost zakonca in zunajzakonskega partnerja določi vlada.

Napotena oseba je upravičena do odmene za bančne provizije, ki nastanejo pri nakazilih delodajalca na bančni račun napotene osebe ob izpolnjevanju obveznosti v skladu s tem zakonom.

Uporabnik proračuna, ki je napotil napoteno osebo na delo v tujino, zagotovi prevoz posmrtnih ostankov napotene osebe in njenih ožjih družinskih članov iz tujine v kraj, ki ga določijo svojci.

(1)Napotena oseba, ki opravlja delo na nevarnih območjih, določenih po kriterijih za določitev odmene za nevarnost v tujini, je najmanj enkrat letno upravičena do odmene za aktivnosti ohranjanja in obnavljanja psihofizičnih sposobnosti zaradi dela in bivanja na nevarnih območjih (v nadaljnjem besedilu: posebne aktivnosti), ki vključuje potne stroške do varne lokacije, ki jo določi delodajalec za izvajanje posebnih aktivnosti, in stroške za namestitev v času izvajanja posebnih aktivnosti, v skladu s predpisom, ki ureja povračila stroškov za službena potovanja v tujino, ki se uporablja za javne uslužbence v Republiki Sloveniji.

(2)Napotena oseba je upravičena do odmene iz prejšnjega odstavka tudi za ožje družinske člane.

(3)Izvajanje posebnih aktivnosti zagotavlja uporabnik proračuna, ki napoteno osebno napoti na delo v tujino, glede na varnostno situacijo in oceno tveganja ob upoštevanju potreb napotene osebe in ožjih družinskih članov. Te aktivnosti lahko zajemajo psihološko podporo, rehabilitacijske programe, zdraviliške ali druge oblike terapevtskih aktivnosti, izobraževalne in preventivne delavnice ter telesno vadbo.

(4)Vrsto in obseg posebnih aktivnosti iz tega člena podrobneje določi vlada.

(1)Napotena oseba ima ob nastopu dela v tujini zaradi ureditve življenjskih in delovnih razmer pravico do akontacije odmen iz 19. člena in VI. ter VII. poglavja tega zakona v višini do dveh mesečnih plač napotene osebe. Prejeta akontacija se poračuna najpozneje v 12 mesecih.

(2)Podrobnejšo ureditev akontacije odmene določi vlada.

(1)Ne glede na določbe zakona, ki ureja odškodninsko odgovornost delodajalca, mora delodajalec povrniti tudi škodo, ki napoteni osebi in njenim ožjim družinskim članom, ki z njo prebivajo v tujini, nastane zaradi nevarnih razmer v tujini, če je napotena oseba ravnala s skrbnostjo dobrega gospodarja.

(2)Za določanje višine odškodnine iz prejšnjega odstavka se uporabljajo splošna pravila odškodninske odgovornosti, pri čemer se znesek povračila zmanjša za znesek odškodnine, ki jih je napotena oseba prejela iz naslova zavarovanj.

(1)Napoteni osebi, katere otrok je bil vsaj štiri šolska leta vključen v program predšolske vzgoje oziroma osnovnošolskega ali srednješolskega izobraževanja v času bivanja v tujini oziroma manj kot štiri šolska leta, če je bila napotena oseba napotena v tujino za najmanj dve leti oziroma se je morala napotena oseba brez svoje volje ali krivde vrniti pred potekom navedenega obdobja, po vrnitvi v Republiko Slovenijo pripada 70-odstotno povračilo stroškov šolnine, če se otrok vključi oziroma vpiše v mednarodni program osnovnošolskega ali srednješolskega izobraževanja, ki ga izvaja javna šola v Republiki Sloveniji (v nadaljnjem besedilu: mednarodni program).

(2)Napoteni osebi povračilo pripada za dve šolski leti. Še največ za nadaljnji dve šolski leti pa ji povračilo pripada, če izkaže interes za delo v tujini s prijavo na prosto delovno mesto, vendar v tem času ni napotena na delo v tujino iz razlogov, ki niso na njeni strani. Če je otrok napotene osebe ob poteku dveh oziroma štirih šolskih let iz prejšnjega stavka vpisan v predzadnji letnik srednješolskega izobraževanja, napoteni osebi pripada povračilo šolnine tudi za naslednje šolsko leto, če otrok napreduje v zadnji letnik.

(3)Povračilo izplačuje uporabnik proračuna, pri katerem je napotena oseba zaposlena in v interesu katerega je bila napotitev napotene osebe v tujino. Če napotena oseba ni zaposlena pri uporabniku proračuna, v interesu katerega je njegova napotitev, stroške povračila krije uporabnik proračuna, v interesu katerega je napotitev napotene osebe v tujino, izplačuje pa ga uporabnik proračuna, pri katerem je napotena oseba zaposlena, na podlagi dogovora o prerazporeditvi sredstev z uporabnikom proračuna, v interesu katerega je napotitev napotene osebe. Če gre za napotenega pedagoškega oziroma drugega strokovnega delavca v skladu s predpisi s področja izobraževanja, ki se po vrnitvi z napotitve ne zaposli v državni upravi, krije stroške dela šolnine za njegovega otroka uporabnik proračuna, ki mu je zagotavljal sredstva za stroške plače in druge prejemke za delo v tujini v času napotitve.

(4)Napotena oseba mora ob prijavi otroka za vpis v mednarodni program šoli, v katero se vpisuje, predložiti potrdilo o izpolnjevanju pogojev iz prvega odstavka tega člena, ki ga izda delodajalec oziroma uporabnik proračuna, ki mu je zagotavljal sredstva za stroške plače in drugih prejemkov za delo v tujini v času napotitve, če gre za napotenega pedagoškega delavca oziroma drugega strokovnega delavca v skladu s predpisi s področja izobraževanja. Sredstva za kritje dela šolnine uporabnik proračuna, ki izplačuje povračilo, zagotavlja neposredno šoli, v katero je otrok vpisan, na podlagi pogodbe o sofinanciranju šolnine, ki jo sklene s šolo in starši.

(5)Način izvajanja povračila stroškov iz tega člena podrobneje določi vlada.

(1)Pripadniku policije, napotenemu na delo v tujino, poleg dodatkov iz 12. člena tega zakona pripada dodatek za posebno nevarne naloge: – pirotehnike, – pripadnika protiteroristične enote, – pripadnika enote za delovanje pod krinko ali za varovanje zaščitenih prič ali drugih varovanih oseb.

(2)Dodatek za posebno nevarne naloge iz prejšnjega odstavka pripada pripadniku policije, napotenemu na delo v tujino, če opravljanje posebno nevarnih nalog ni upoštevano v vrednotenju delovnega mesta ali dodatku za zahtevnost dela v tujini iz 13. člena tega zakona in sicer za čas, ko opravlja posebno nevarne naloge.

(3)Višina dodatka za nevarne naloge znaša 600 eurov mesečno.

Pripadnik policije, ki je v času napotitve na podlagi odločitve mednarodne organizacije, mednarodne civilne misije ali tujega varnostnega organa premeščen na delo v drug kraj in se mora zaradi tega preseliti, je ob selitvi upravičen do dodatka za premestljivost v višini 800 eurov.

(1)Pripadnik policije, ki je napoten v mednarodno civilno misijo, mednarodno organizacijo ali tuj varnostni organ, je upravičen do plače in drugih prejemkov v višini in pod pogoji, določenimi s tem zakonom.

(2)Pripadnik policije, ki je napoten v mednarodno civilno misijo, tuj varnostni organ ali v mednarodni organizaciji neposredno izvaja policijska pooblastila, je upravičen do dnevne odmene v višini, ki jo določi vlada, če tega ne zagotavlja mednarodna civilna misija, mednarodna organizacija ali tuji varnostni organ.

(3)Če mednarodna civilna misija, mednarodna organizacija ali tuj varnostni organ zagotavlja dnevno odmeno v znesku, ki je nižji od dnevne odmene iz prejšnjega odstavka, je napotena oseba upravičena do izplačila razlike.

(4)Če si pripadnik policije ne more pokriti stroškov nastanitve v okviru višine dnevne odmene iz drugega odstavka tega člena, mu lahko predstojnik izjemoma odobri višjo dnevno odmeno, če za to ob upoštevanju aktualnih razmer na lokalnem stanovanjskem trgu in varnostnih vidikov obstajajo utemeljeni razlogi.

(5)Pripadnik policije iz prvega odstavka tega člena, ki od delodajalca, mednarodne civilne misije, mednarodne organizacije ali tujega varnostnega organa prejme dnevno odmeno, ni upravičen do: – povračila stroškov iz 1., 2., 3. in 4. točke prvega odstavka 17. člena tega zakona in – odmene za nastanitev iz 24. člena tega zakona.

(6)Pripadnik policije iz prvega odstavka tega člena je delodajalca dolžan obvestiti o višini vseh prejemkov, ki jih prejme v zvezi z napotitvijo ter mu predložiti sporazum z mednarodno civilno misijo, ali drug dokument, v katerem so navedeni vsi prejemki, ki jih prejme od mednarodne civilne misije, mednarodne organizacije ali tujega varnostnega organa.

To podpoglavje velja za napotene osebe v skladu z zakonom, ki ureja napotitve v mednarodno civilno misijo in mednarodno organizacijo.

(1)Napotena oseba, ki je napotena na delo v mednarodno civilno misijo, je upravičena do plače in drugih prejemkov v višini in pod pogoji, določenimi s tem zakonom, razen do: 1. dela plače za delovno uspešnost iz 11. člena tega zakona, 2. stroškov službenih poti iz 1. točke prvega odstavka 17. člena tega zakona, 3. stroškov prevoza na delo in z dela v kraju napotitve iz 2. točke prvega odstavka 17. člena tega zakona, 4. kilometrine za uporabo lastnega osebnega vozila v službene namene iz 3. točke prvega odstavka 17. člena tega zakona, 5. stroškov prehrane med delom (regres za prehrano) iz 4. točke prvega odstavka 17. člena tega zakona, 6. odmene za nastanitev iz 24. člena tega zakona, 7. odmene za dodatno nezgodno zavarovanje iz 27. člena tega zakona, razen v primeru, kadar takšno zavarovanje izrecno zahteva mednarodna civilna misija, 8. odmene za šolanje in varstvo otrok iz 29. člena tega zakona, razen v primeru pozitivne odločitve predstojnika iz petega odstavka 19. člena tega zakona, 9. odmene za nepreskrbljene otroke iz 30. člena tega zakona, razen v primeru pozitivne odločitve predstojnika iz petega odstavka 19. člena tega zakona, 10. odmene za nepreskrbljenega zakonca ali zunajzakonskega partnerja iz 31. člena tega zakona, razen v primeru pozitivne odločitve predstojnika iz petega odstavka 19. člena tega zakona, 11. socialnih zavarovanj nezaposlenega zakonca ali zunajzakonskega partnerja iz 32. člena tega zakona, razen v primeru pozitivne odločitve predstojnika iz petega odstavka 19. člena tega zakona, in 12. odmene za diplomatske aktivnosti zakonca ali zunajzakonskega partnerja iz 33. člena tega zakona.

(2)Napoteni osebi iz prejšnjega odstavka pripada dnevna odmena v višini, ki jo določi vlada, če tega ne zagotavlja mednarodna civilna misija.

(3)Če mednarodna civilna misija zagotavlja dnevno odmeno v znesku, ki je nižji od dnevne odmene iz prejšnjega odstavka, je napotena oseba upravičena do izplačila razlike.

(4)Napotena oseba iz prvega odstavka tega člena je delodajalca dolžna obvestiti o višini vseh prejemkov, ki jih prejme v zvezi z napotitvijo, ter mu predložiti sporazum z mednarodno civilno misijo ali drug dokument, v katerem so navedeni vsi prejemki, ki jih prejme od mednarodne civilne misije.

(1)Napotena oseba, ki je napotena na delo v mednarodno organizacijo, je upravičena do plače in drugih prejemkov v višini in pod pogoji, določenimi s tem zakonom, razen do: 1. dela plače za delovno uspešnost iz 11. člena tega zakona, 2. stroškov službenih poti iz 1. točke prvega odstavka 17. člena tega zakona, 3. stroškov prevoza na delo in z dela v kraju napotitve iz 2. točke prvega odstavka 17. člena tega zakona, 4. kilometrine za uporabo lastnega osebnega vozila v službene namene iz 3. točke prvega odstavka 17. člena tega zakona, 5. stroškov prehrane med delom (regres za prehrano) iz 4. točke prvega odstavka 17. člena tega zakona, 6. odmene za dodatno nezgodno zavarovanje iz 27. člena tega zakona, razen v primeru, kadar takšno zavarovanje izrecno zahteva mednarodna organizacija, in 7. odmene za diplomatske aktivnosti zakonca ali zunajzakonskega partnerja iz 33. člena tega zakona.

(2)Napotena oseba iz prejšnjega odstavka, ki s strani mednarodne organizacije prejme dnevno odmeno, ki presega znesek iz drugega odstavka prejšnjega člena, ni upravičena do: 1. odmene za višje življenjske stroške v tujini iz 20. člena tega zakona, 2. odmene za oddaljenost iz 21. člena tega zakona, 3. odmene za težje življenjske razmere v tujini iz 22. člena tega zakona, 4. odmene za nevarnost v tujini iz 23. člena tega zakona in 5. odmene za nastanitev iz 24. člena tega zakona.

(3)Napotena oseba iz prvega odstavka tega člena je delodajalca dolžna obvestiti o višini vseh prejemkov, ki jih prejme v zvezi z napotitvijo, ter mu predložiti sporazum z mednarodno organizacijo ali drug dokument, v katerem so navedeni vsi prejemki, ki jih prejme od mednarodne organizacije.

(1)Določbe tega podpoglavja veljajo za pripadnike v MOM.

(2)Določbe tega podpoglavja se smiselno uporabljajo tudi za pripadnike Slovenske vojske, ki sodelujejo pri izvrševanju priprav in nalog skupne obrambe v skladu z načrti z državo ali državami, s katerimi je država v zavezništvu na podlagi mednarodnih pogodb, v tujini, če aktivnost traja neprekinjeno dlje kot dva meseca, za civilne osebe, ki delajo v Slovenski vojski, in druge osebe, zaposlene v ministrstvu, pristojnem za obrambo, ki so napotene v mednarodne organizacije in misije (v nadaljnjem besedilu: MOM) in so pripadniki kontingenta Slovenske vojske, ter za civilne strokovnjake, ki so napoteni oziroma sodelujejo v mednarodnih operacijah ali misijah na obrambnem področju in v večnacionalnih pobudah.

(1)Ne glede na prvi odstavek 12. člena tega zakona pripadniku v MOM pripadajo naslednji dodatki: – dodatek za zahtevnost dela v tujini iz 13. člena tega zakona, – dodatek za delovno dobo iz četrte alineje 12. člena tega zakona, – dodatek za specializacijo, magisterij ali doktorat iz pete alineje 12. člena tega zakona.

(2)Pripadniku v MOM pod pogoji in v višini, določeni v tem podpoglavju, če niso upoštevani v vrednotenju delovnega mesta ali dodatku za zahtevnost dela v tujini, pripadajo tudi: – dodatek za nevarne naloge iz 48. člena tega zakona, – dodatek za vodenje in poveljevanje iz 49. člena tega zakona.

(3)Ne glede na prvi odstavek 19. člena tega zakona pripadniku v MOM pripadajo naslednje odmene za: 1. težje življenjske razmere v tujini iz 22. člena tega zakona, 2. nastanitev iz 24. člena tega zakona, če mu nastanitve ne zagotovi ministrstvo, Slovenska vojska ali druga vojaška ali mednarodna organizacija, 3. potne stroške ob smrti ožjega družinskega člana in staršev iz 26. člena tega zakona, 4. potne stroške prevoza v kraj opravljanja dela v MOM in iz kraja ob povratku ter za izrabo posebnega dopusta pod pogoji, določenimi v zakonu, ki ureja službo v Slovenski vojski, 5. dodatno nezgodno zavarovanje iz 27. člena tega zakona, 6. stroške zdravstvenih zavarovanj in storitev iz 28. člena tega zakona. 7. zagotovitev prevoza posmrtnih ostankov iz tujine iz 35. člena tega zakona, 8. prevoz in prehrano iz 50. člena tega zakona, 9. nevarnost na območju delovanja iz 51. člena tega zakona, 10. stroške interneta iz 52. člena tega zakona.

(4)Pripadnik v MOM je upravičen do prejemkov iz tega člena, če mu posamezne pravice ali storitve niso zagotovljene v vojaški bazi ali objektih oziroma jih na drug primeren način ne zagotovi ministrstvo, pristojno za obrambo, Slovenska vojska oziroma druga vojaška ali mednarodna organizacija.

(5)Pripadniku Slovenske vojske, ki pred napotitvijo v MOM, opravlja naloge v skupnih poveljstvih in enotah mednarodnih organizacij ter drugih organih, predstavništvih ali službah mednarodnih organizacij, se mu za čas napotitve v MOM določijo dodatki in drugi prejemki po tem členu, hkrati pa obdrži pravico do odmen iz 19. člena tega zakona, če njegovi ožji družinski člani ostanejo v kraju, kjer je opravljal delo pred napotitvijo v MOM. Če pripadnik Slovenske vojske v kraju, kjer je opravljal delo pred napotitvijo v MOM, nima ožjih družinskih članov obdrži le pravico do odmene za nastanitev iz 24. člena tega zakona.

(1)Pripadniku v MOM pripada dodatek za nevarne naloge, če opravljanje nevarnih nalog ni upoštevano v vrednotenju delovnega mesta ali dodatku za zahtevnost dela v tujini iz 13. člena tega zakona, ko: 1. izvaja naslednjo nalogo znotraj varovanih vojaških baz: – opravljanje štabnih in drugih dolžnosti pretežno znotraj varovane vojaške baze; 2. izvaja naslednje naloge zunaj varovanih vojaških baz: a) v elementih za zagotovitev delovanja in podporo manevrskih struktur, b) v nacionalnih elementih za bojno podporo, c) vojaško opazovanje, č) mentoriranje, svetovanje, usposabljanje izven varovanih baz, pri čemer nošenje zaščitne opreme ni potrebno ali zahtevano, d) povezovanje s civilnimi strukturami in monitoring, e) humanitarna pomoč izven varovanih baz, f) zračni transport v pogojih, ki ne zahtevajo uporabe pasivne ali aktivne zaščite zrakoplova, ali g) izvajanje pomorskega nadzora v območju operacije; 3. izvaja naslednje naloge v posrednem stiku: a) mentoriranje, svetovanje, usposabljanje izven varovanih baz v zaščitni opremi, b) zagotavljanje odvračalne prisotnosti na območju delovanja, c) zdravstvena zagotovitev izven varovanih baz, č) stalno varovanje ali zaščita sil, d) preiskava območij ali objektov, e) zračni transport v pogojih, ki zahtevajo uporabo pasivne ali aktivne zaščite zrakoplova, f) protiminski pregledi, g) pomorsko prestrezanje z vkrcavanjem na druga plovila s privolitvijo oziroma nekooperativno posadko, h) evakuacija nevojaškega osebja ali i) delovanje znotraj izpostavljenih poveljniških mest; 4. izvaja naslednje naloge v neposrednem stiku: a) vsiljevanje miru z bojnim delovanjem, b) reševanje izoliranega osebja, c) pomorsko prestrezanje z vkrcavanjem na druga plovila z uporabo sile, č) zračni transport v podporo silam pri izvajanju bojnega delovanja, d) pomorski transport v podporo silam pri izvajanju bojnega delovanja, e) odstranjevanje in uničevanje min ali f) specialno delovanje.

(2)Dodatek za nevarne naloge pripada pripadniku v MOM glede na vrste nevarnih nalog iz prejšnjega odstavka, ki jih določi minister, pristojen za obrambo, na predlog Generalštaba Slovenske vojske v skladu z mandatom in načrtom MOM.

(3)Višina dodatka za nevarne naloge znaša največ 3.000 eurov. Višino dodatka za posamezno kategorijo iz prvega odstavka tega člena določi vlada.

(1)Dodatek za vodenje in poveljevanje v MOM pripada: – poveljniku voda, njemu enake ali višje enote, in načelniku odseka bataljona oziroma oddelka ali sektorja, njemu enake ali višje enote; – poveljniku oddelka, namestniku poveljnika čete, njemu enake ali višje enote, enotovnemu podčastniku in namestniku načelnika odseka bataljona oziroma oddelka ali sektorja, njemu enake ali višje enote, – pripadniku v MOM, ki izvaja pooblastila v povezavi z vodenjem enote, ki šteje najmanj tri pripadnike, vključno s pripadnikom, ki izvaja ta pooblastila.

(2)Enake in višje enote iz prejšnjega odstavka določi minister, pristojen za obrambo, na predlog Generalštaba Slovenske vojske oziroma Obveščevalno varnostne službe.

(3)Višina dodatka za vodenje in poveljevanje v MOM znaša največ 1.300 eurov. Kriterije za določitev višine dodatka za vodenje in poveljevanje določi vlada.

(1)Pripadniku v MOM, ki mu ni zagotovljen prevoz na delo in z dela in nima možnosti javnega prevoza ter mora za prevoz na delo najeti vozilo, pripada odmena za prevoz v višini stroškov za najem vozila in stroškov goriva, ki nastanejo zaradi uporabe vozila na poti na delo in z dela oziroma v službene namene, in sicer največ za najem vozila srednje velikosti in do višine zneska, ki ga odobri pristojni odredbodajalec.

(2)Pripadniku v MOM, ki mu ni zagotovljena prehrana, je upravičen do odmene za prehrano, ki se določi v višini dnevnice, ki je določena s predpisom, ki ureja povračilo stroškov za službena potovanja v tujino, za državo, v kateri pripadnik v MOM opravlja naloge.

(1)Odmena za nevarnost na območju delovanja pripada pripadniku v MOM za čas, ko je napoten na območje delovanja: 1. z nizko stopnjo nevarnosti, če: – prihaja do občasnih kršitev premirja, – prihaja do občasnih oboroženih spopadov med sprtimi stranmi, – prihaja do občasnih napadov na pripadnike mednarodnih organizacij, – so prisotna neodkrita eksplozivna sredstva ali – so prisotne kriminalne, ekstremne ali teroristične skupine; 2. s srednjo stopnjo nevarnosti, če: – prihaja do pogostih incidentov, – prihaja do pogostih oboroženih spopadov med sprtimi stranmi, – prihaja do pogostih napadov na pripadnike mednarodnih organizacij ali – ekstremne ali teroristične skupine občasno izvajajo aktivnosti; 3. z visoko stopnjo nevarnosti, če: – prihaja do ponavljajočih oboroženih spopadov med sprtimi stranmi, – prihaja do ponavljajočih napadov na pripadnike mednarodnih organizacij ali – ekstremne ali teroristične skupine pogosto izvajajo aktivnosti; 4. z zelo visoko stopnjo nevarnosti, če: – prihaja do nepretrganih oboroženih spopadov med sprtimi stranmi, – prihaja do neprestanih napadov na pripadnike mednarodnih organizacij ali – ekstremne ali teroristične skupine neprekinjeno izvajajo aktivnosti.

(2)Pripadnik v MOM je do odmene iz prejšnjega odstavka upravičen na podlagi uvrstitve območja delovanja MOM v kategorije glede na merila iz prejšnjega odstavka. Uvrstitev območja v posamezno kategorijo določi minister, pristojen za obrambo, na predlog Generalštaba Slovenske vojske glede na oceno vpliva dejavnikov iz prejšnjega odstavka na varnost pripadnikov, ki na določenem območju opravljajo naloge v MOM.

(3)Višina mesečne odmene znaša največ 1.350 eurov. Višino odmene za nevarnost na območju delovanja za posamezno kategorijo iz prvega odstavka tega člena določi vlada.

Če pripadniku v MOM ni zagotovljen dostop do interneta, je upravičen do odmene za stroške interneta v kraju napotitve, do višine zneska, ki ga odobri pristojni odredbodajalec.

(1)Pripadniku Slovenske vojske za čas razporeditve na mednarodnih vojaških dolžnostih, ki so določene kot premestljive, poleg dodatkov iz 12. člena tega zakona pripada tudi dodatek za premestljivost in sicer od dneva, ko je za pripadnika izdan ukaz o pripravljenosti.

(2)Dodatek za premestljivost znaša 800 eurov mesečno.

(1)To podpoglavje velja za javnega uslužbenca, ki sodeluje v projektu tesnega medinstitucionalnega sodelovanja, ki se financira iz sredstev Evropske unije, in je napoten na delo v tujino za celotno obdobje izvajanja projekta (v nadaljnjem besedilu: rezidenčni projektni svetovalec).

(2)To podpoglavje se smiselno uporablja tudi za javne uslužbence, dolgoročno napotene v druge projekte tehnične pomoči, namenjene institucionalni izgradnji, ki se financirajo iz sredstev Evropske unije ali drugih tujih virov, v katerih organ državne uprave sodeluje v partnerski državi, če ni z drugim predpisom določeno drugače.

(1)Rezidenčni projektni svetovalec je upravičen do plače in drugih prejemkov, v višini in pod pogoji iz tega zakona, razen do: 1. dela plače za delovno uspešnost iz 11. člena tega zakona, 2. povračila stroškov prevoza na delo v kraju službovanja iz 17. člena tega zakona, 3. povračila kilometrine za uporabo lastnega osebnega avtomobila v službene namene iz 17. člena tega zakona, 4. povračila stroškov prehrane med delom (regres za prehrano) iz 17. člena tega zakona, 5. odmene za višje življenjske stroške v tujini iz 20. člena tega zakona, 6. odmene za oddaljenost iz 21. člena tega zakona, 7. odmene za težje življenjske razmere v tujini iz 22. člena tega zakona, 8. odmene za nastanitev iz 24. člena tega zakona in 9. odmene za diplomatske aktivnosti zakonca ali zunajzakonskega partnerja iz 33. člena tega zakona.

(2)Rezidenčnemu projektnemu svetovalcu pripadajo, pod pogoji in do višine, kot je določena v skladu s pravili Evropske unije: – povračilo stroškov službenih poti, – dnevna odmena za bivanje, – odmena za šolanje otrok, – odmena za potne stroške za izrabo letnega dopusta v Republiki Sloveniji, – odmena za potne in selitvene stroške ob nastopu in prenehanju dela v partnerski državi.

To podpoglavje velja za zdravstvene delavce in zdravstvene sodelavce, ki so zaposleni v javnih zdravstvenih zavodih in so napoteni na delo v tujino v okviru specializacije, ki se opravlja za potrebe mreže javne zdravstvene službe.

Zdravstveni delavec in zdravstveni sodelavec, ki je zaposlen v javnem zdravstvenem zavodu in je napoten na delo v tujino v okviru specializacije, ki se opravlja za potrebe mreže javne zdravstvene službe, je upravičen do plače in drugih prejemkov v višini in pod pogoji, določenimi s tem zakonom, razen do: 1. dodatka za zahtevnost dela v tujini iz 13. člena tega zakona, 2. položajnega dodatka iz 14. člena tega zakona, 3. dodatka za dodatne naloge iz 15. člena tega zakona, 4. odmena za šolanje in varstvo otrok iz 29. člena tega zakona, 5. odmene za nepreskrbljene otroke iz 30. člena tega zakona, 6. odmene za nezaposlenega zakonca ali zunajzakonskega partnerja iz 31. člena tega zakona, 7. odmene za socialna zavarovanja nezaposlenega zakonca ali zunajzakonskega partnerja iz 32. člena tega zakona, 8. odmene za diplomatske aktivnosti zakonca ali zunajzakonskega partnerja iz 33. člena tega zakona, 9. odmene za aktivnosti ohranjanja in obnavljanja psihofizičnih sposobnosti zaradi dela na nevarnih območjih iz 36. člena tega zakona.

(1)Vojaški osebi, civilni osebi, ki poklicno dela v vojski, ali drugi osebi, ki poklicno opravlja upravne in strokovno tehnične naloge v ministrstvu, pristojnem za obrambo (v nadaljnjem besedilu: delavec na obrambnem področju), napotenim na izobraževanje in usposabljanje oziroma izpopolnjevanje v tujino (v nadaljnjem besedilu: usposabljanje v tujini) za pridobitev posebnih znanj in veščin v skladu z zakonom, ki ureja obrambo, predstojnik poleg nadomestila plače za čas usposabljanja v tujini v višini in pod pogoji, ki jih določa zakon ali kolektivna pogodba, ki velja za javne uslužbence v državni upravi, v pogodbi o usposabljanju v tujini določi, da mu pod pogoji in v višini, določeni s tem zakonom, pripadajo tudi: 1. povračilo stroškov iz 17. člena tega zakona, 2. odmena za nastanitev iz 24. člena tega zakona, 3. odmena za potne in selitvene stroške iz 25. člena tega zakona, 4. odmena za potne stroške ob smrti ožjega družinskega člana iz 26. člena tega zakona, 5. odmena za dodatno nezgodno zavarovanje iz 27. člena tega zakona, 6. odmena za stroške zdravstvenih zavarovanj in storitev iz 28. člena tega zakona, 7. odmena za šolanje otrok iz 29. člena tega zakona, 8. odmena za nepreskrbljene otroke iz 30. člena tega zakona, 9. odmena za nezaposlenega zakonca ali zunajzakonskega partnerja iz 31. člena tega zakona.

(2)Delavec na obrambnem področju, ki opravlja usposabljanje v tujini na daljavo, je upravičen do odmene za stroške prevoza in nastanitve za udeležbo njegovih ožjih družinskih članov na zaključni slovesnosti v tujini v skladu s programom izobraževanja, največ do višine in pod pogoji iz predpisa, ki ureja povračila stroškov na službenih potovanjih v tujini.

(3)Delavcu na obrambnem področju pripadajo pravice iz tega člena, če to omogoča država sprejemnica in je to v interesu delodajalca. Prejemki iz tega člena mu ne pripadajo, če so mu te pravice zagotovljene iz kakršnegakoli drugega naslova.

(1)Glede javnosti plač napotenih oseb se uporabljajo določbe zakona, ki ureja skupne temelje sistema plač v javnem sektorju, ki urejajo javnost plač.

(2)Uporabniki proračuna podatke o izplačanih plačah in drugih stroških dela iz tretjega odstavka tega člena pošljejo ministrstvu, pristojnemu za sistem plač v javnem sektorju, preko Agencije za javnopravne evidence in storitve, v skladu z metodologijo za posredovanje in analizo podatkov o plačah, ki jo določa zakon, ki ureja skupne temelje sistema plač v javnem sektorju.

(3)Evidenca o plačah in drugih stroških dela, ki jo določa zakon, ki ureja skupne temelje sistema plač v javnem sektorju, za napotene osebe vsebuje tudi podatek o izplačilu odmen v skladu s tem zakonom, kot ga določa enotna metodologija za obračun in izplačilo plač, ki jo določa zakon, ki ureja skupne temelje sistema plač v javnem sektorju.

(1)Vsi uporabniki proračuna obračunavajo in izplačujejo plače in druge prejemke iz tega zakona na podlagi enotne metodologije in obrazcev ter šifranta, ki se uporablja pri izplačilu plač in drugih stroškov dela, ki jih določa zakon, ki ureja skupne temelje sistema plač v javnem sektorju.

(2)Plače napotenih oseb se obračunavajo in izplačujejo na podlagi povprečne mesečne delovne obveznosti, ki izhaja iz sprejetega letnega delovnega koledarja za posamezno območje ali področje napotitve, skladno s predpisom vlade iz prejšnjega odstavka.

(3)Ne glede na prejšnji odstavek se pripadniku v MOM plača obračuna po osnovah in dodatkih, kot če bi delal v povprečju 174 ur mesečno. Če pripadnik opravlja službo izven države le občasno ali nekaj dni, sicer pa opravlja redno službo, mu pripada plača za dejanske dneve dela izven države, pri čemer ti dnevi ne vplivajo na opravljeno redno mesečno delo v Republiki Sloveniji.

(4)Pripadniku v MOM, ki opravlja vojaško službo oziroma službo izven države manj kot en mesec, se plača obračunava za vsak dan napotitve, ko dejansko dela, vključno s soboto, nedeljo in praznikom, ki je z zakonom določen kot dela prost dan in za drug z zakonom določen prost dan. Plača pripadniku v MOM pripada le za dejanske dneve dela izven države, pri čemer ti dnevi ne vplivajo na opravljeno redno mesečno delo v Republiki Sloveniji. Z aktom o napotitvi se določi način in čas potovanja na kraj opravljanja vojaške službe oziroma druge službe izven države ter način in čas potovanja v Republiko Slovenijo po zaključku opravljanja vojaške službe oziroma službe izven države, ki se vštevata v čas dejanskega opravljanja dela izven države.

(5)Plača iz prejšnjega odstavka se izračunava po dnevih tako, da se deli s številom vseh dni v mesecu, za katerega se izračunava plača, ter pomnoži s številom dni, ko je pripadnik v MOM v tujini.

Za uveljavljanje pravnega varstva napotenih oseb glede izplačila plač in drugih prejemkov iz tega zakona se uporabljajo določbe, ki urejajo uveljavljanje pravnega varstva javnih uslužbencev in funkcionarjev iz zakona, ki ureja pravice javnih uslužbencev oziroma iz zakona, ki ureja funkcionarje.

Za nadzor nad izvajanjem sistema plač in drugih prejemkov napotenih oseb v skladu s tem zakonom, podzakonskimi predpisi in drugimi akti, izdanimi na njihovi podlagi, se uporabljajo določbe zakona, ki ureja skupne temelje sistema plač v javnem sektorju, ki urejajo nadzor sistema plač.

(1)Inšpekcijski nadzor nad izvajanjem določb tega zakona in na njegovi podlagi izdanih podzakonskih predpisov in splošnih aktov delodajalca, v delu, kjer se urejajo plače in drugi prejemki napotenih oseb, opravljajo inšpektorji za plače v javnem sektorju (v nadaljnjem besedilu: inšpektorji) v okviru inšpekcije, pristojne za nadzor plač v javnem sektorju.

(2)Za inšpekcijski nadzor se uporabljajo določbe zakona, ki ureja skupne temelje sistema plač v javnem sektorju, ki urejajo način dela inšpektorja.

(1)Inšpektor ima pravico vstopiti v prostore uporabnika proračuna in vpogledati v vso dokumentacijo in v evidence podatkov v zvezi s plačami in drugimi prejemki napotenih oseb v skladu s tem zakonom. Uporabnik proračuna mora inšpektorju zagotoviti pogoje za delo in informacije, potrebne za izvedbo inšpekcijskega nadzora, in v določenem roku predložiti zahtevano dokumentacijo, potrebno za izvedbo inšpekcijskega nadzora.

(2)Inšpektor ima pravico pridobiti in uporabljati osebne in druge podatke iz uradnih evidenc in drugih zbirk podatkov, ki so potrebni za izvedbo inšpekcijskega nadzora.

Inšpektor predstojniku ali poslovodnemu organu odredi naslednje ukrepe za odpravo ugotovljenih nepravilnosti: 1. izdajo individualnega akta, ki napoteni osebi zagotovi pravice v obsegu, kot so določene z zakonom in na njegovi podlagi izdanimi predpisi in splošnimi akti delodajalca, 2. izplačilo plače in drugih prejemkov v skladu s tem zakonom in drugimi predpisi ali akti, izdanimi na njegovi podlagi na podlagi drugega odstavka 6. člena tega zakona ne glede na pogodbo o zaposlitvi, odločbo ali sklep, 3. da obračuna in izplača plačo in druge prejemke napotenim osebam v skladu s tem zakonom in na njegovi podlagi izdanih predpisov ter predpisa, ki ureja enotno metodologijo in obrazce za obračun plač v javnem sektorju, 4. da ukrepa v skladu s 6. členom tega zakona, 5. da spremeni akt o sistemizaciji tako, da sistemizira delovna mesta in nazive, ki so navedeni v aktih iz drugega in četrtega odstavka 13. člena tega zakona, 6. da v skladu z drugim odstavkom 59. člena tega zakona pošlje podatke o plačah Agenciji za javnopravne evidence in storitve v skladu z metodologijo, ki jo predpiše minister, pristojen za sistem plač v javnem sektorju, 7. da zagotovi skladnost splošnih aktov z določbami tega zakona in na njegovi podlagi izdanih predpisov, drugih predpisov ter kolektivnih pogodb.

(1)Z globo 500 eurov se kaznuje za prekršek odgovorna oseba uporabnika proračuna, ki: – ovira ali onemogoči vstop inšpektorja v prostore, ne omogoči inšpektorju ustreznih pogojev za delo, ne zagotovi dostopa do dokumentacije, potrebne za izvedbo inšpekcijskega nadzora, ali ne predloži pravočasno zahtevane dokumentacije, potrebne za izvedbo inšpekcijskega nadzora v skladu s 64. členom tega zakona, – v določenem roku ne izpolni odrejenega ukrepa inšpektorja iz prejšnjega člena.

(2)Z globo od 1.100 eurov do 10.000 eurov se kaznuje za prekršek odgovorna oseba uporabnika proračuna, če: – ravna v nasprotju s 6. členom tega zakona, – ne posreduje podatkov o plačah in drugih prejemkih napotenih oseb v skladu z drugim odstavkom 59. člena tega zakona, – ne obračuna plač in drugih prejemkov v skladu s 60. členom tega zakona.

(3)Za prekrške iz tega zakona se sme v hitrem postopku izreči globa tudi v znesku, ki je višji od najnižje predpisane globe, določene s tem zakonom.

V Zakonu o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 95/24) se v 118. členu beseda »uveljavitve« nadomesti z besedilom »začetka uporabe«.

Ne glede na 44., tretji odstavek 47., četrti in peti odstavek 48., tretji in četrti odstavek 49., 50., prvi, drugi, tretji, četrti in peti odstavek 51., 52. in 53. člen Zakona o zunanjih zadevah (Uradni list RS, št. 113/03 – uradno prečiščeno besedilo, 20/06 – ZNOMCMO, 76/08, 108/09, 80/10 – ZUTD, 31/15, 30/18 – ZKZaš, 83/25 – ZOUL in 112/25; v nadaljnjem besedilu: ZZZ-1) se od začetka uporabe tega zakona plača in drugi prejemki zaposlenih iz prvega odstavka 33. člena ZZZ-1 določijo s tem zakonom.

(1)Ne glede na 18. člen Zakona o napotitvi oseb v mednarodne civilne misije in mednarodne organizacije (Uradni list RS, št. 204/21; v nadaljnjem besedilu: ZNOMCMO-1) se od začetka uporabe tega zakona plača in drugi prejemki napotenega javnega uslužbenca ali pravosodnega funkcionarja določijo v skladu s tem zakonom.

(2)Ne glede na drugi stavek drugega odstavka 16. člena ZNOMCOMO-1 izbrani kandidat od začetka uporabe tega zakona ne prejema plače in drugih prejemkov v skladu s tem zakonom.

Ne glede na prvi in drugi odstavek 98.c člena Zakona o obrambi (Uradni list RS, št. 103/04 – uradno prečiščeno besedilo, 95/15, 139/20 in 112/25 – ZSSloV-C) pripadniku, ki v miru opravlja vojaško službo oziroma službo izven države pri izvrševanju obveznosti, sprejetih v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami, od začetka uporabe tega zakona pripada plača in drugi prejemki v skladu s tem zakonom.

Do ureditve v zakonu, ki ureja dohodnino, se ne glede na prvi odstavek 115. člen Zakona o dohodnini (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 9/11 – ZUKD-1, 9/12 – odl. US, 24/12, 30/12, 40/12 – ZUJF, 75/12, 94/12, 96/13, 29/14 – odl. US, 50/14, 23/15, 55/15, 63/16, 69/17, 21/19, 28/19, 66/19, 39/22, 132/22 – odl. US, 158/22, 131/23 – ZORZFS, 104/24, 22/25 – ZZZRO-1 in 40/25 – ZINR; v nadaljnjem besedilu: ZDoh-2) za vzdrževanega družinskega člana ne šteje zakonec ali zunajzakonski partner zavezanca, če je zavezanec v skladu s tem zakonom upravičen do odmene za nezaposlenega zakonca ali zunajzakonskega partnerja.

Do ureditve v zakonu, ki ureja dohodnino, se ne glede na 41., 43. in 44. člen ZDoh-2 v davčno osnovo od dohodka iz delovnega razmerja funkcionarjev in javnih uslužbencev po tem zakonu, ne vštevajo odmene iz 19. člena, tretjega odstavka 47. člena in drugega odstavka 55. člena tega zakona ter dnevne odmene iz 42., 44. in 45. člena tega zakona.

Do ureditve v zakonu, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje, se ne glede na prvi odstavek 144. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 48/22 – uradno prečiščeno besedilo, 40/23 – ZČmIS-1, 78/23 – ZORR, 84/23 – ZDOsk-1, 125/23 – odl. US in 133/23 in 90/25; v nadaljnjem besedilu: ZPIZ-2) za zavarovance, ki so napotene osebe po tem zakonu, v osnovo za plačilo prispevkov ne vštevajo odmene iz 19. člena, tretjega odstavka 47. člena in drugega odstavka 55. člena tega zakona ter dnevne odmene iz 42., 44. in 45. člena tega zakona.

Ne glede na 27. člen Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini (Uradni list RS, št. 104/24) se za dohodke iz delovnega razmerja javnih uslužbencev in funkcionarjev, napotenih na delo v tujino, prejete na podlagi Uredbe o plačah in drugih prejemkih javnih uslužbencev za delo v tujini (Uradni list RS, št. 14/09, 16/09 – popr., 23/09, 51/10, 67/10, 80/10 – ZUTD, 41/12, 68/12, 47/13, 96/14, 39/15, 57/15, 73/15, 98/15, 6/16, 38/16, 62/16, 4/17, 26/17, 35/17, 54/17, 5/18, 35/18, 43/18, 64/18, 6/19, 35/19, 59/19, 78/19, 7/20, 129/20, 3/21, 16/21, 61/21, 87/21, 158/21, 15/22, 68/22, 74/22, 138/22, 81/23, 101/23, 120/23, 132/23, 27/24, 43/24, 55/24, 63/24, 81/24, 93/24, 109/24, 14/25, 50/25, 56/25 in 88/25), na podlagi Uredbe o plačah in drugih prejemkih rezidenčnih projektnih svetovalcev za delo v tujini (Uradni list RS, št. 75/06 in 40/17) in na podlagi Uredbe o plačah in drugih prejemkih pripadnikov Slovenske vojske pri izvajanju obveznosti, prevzetih v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami (Uradni list RS, št. 67/08, 98/10, 41/12, 41/13, 47/13, 96/14, 98/15, 25/17, 12/18, 20/19, 29/22, 138/22, 132/23, 44/24 in 109/24) uporablja 42. člen Zakona o dohodnini (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 9/11 – ZUKD-1, 9/12 – odl. US, 24/12, 30/12, 40/12 – ZUJF, 75/12, 94/12, 96/13, 29/14 – odl. US, 50/14, 23/15, 55/15, 63/16, 69/17, 21/19, 28/19, 66/19, 39/22, 132/22 – odl. US, 158/22 in 131/23 – ZORZFS).

Za dohodke iz delovnega razmerja javnih uslužbencev in funkcionarjev, napotenih na delo v tujino, prejete na podlagi Uredbe o plačah in drugih prejemkih javnih uslužbencev za delo v tujini (Uradni list RS, št. 14/09, 16/09 – popr., 23/09, 51/10, 67/10, 80/10 – ZUTD, 41/12, 68/12, 47/13, 96/14, 39/15, 57/15, 73/15, 98/15, 6/16, 38/16, 62/16, 4/17, 26/17, 35/17, 54/17, 5/18, 35/18, 43/18, 64/18, 6/19, 35/19, 59/19, 78/19, 7/20, 129/20, 3/21, 16/21, 61/21, 87/21, 158/21, 15/22, 68/22, 74/22, 138/22, 81/23, 101/23, 120/23, 132/23, 27/24, 43/24, 55/24, 63/24, 81/24, 93/24, 109/24, 14/25, 50/25, 56/25 in 88/25), na podlagi Uredbe o plačah in drugih prejemkih rezidenčnih projektnih svetovalcev za delo v tujini (Uradni list RS, št. 75/06 in 40/17) in na podlagi Uredbe o plačah in drugih prejemkih pripadnikov Slovenske vojske pri izvajanju obveznosti, prevzetih v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami (Uradni list RS, št. 67/08, 98/10, 41/12, 41/13, 47/13, 96/14, 98/15, 25/17, 12/18, 20/19, 29/22, 138/22, 132/23, 44/24 in 109/24), se uporablja 144. člen ZPIZ-2.

(1)Vlada izda predpise iz drugega odstavka 5. člena, drugega odstavka 13. člena, tretjega odstavka 14. člena, drugega odstavka 15. člena, sedmega odstavka 19. člena, petega odstavka 20. člena, drugega odstavka 21. člena, drugega odstavka 22. člena, drugega odstavka 23. člena, prvega, tretjega in četrtega odstavka 24. člena, drugega in tretjega odstavka 25. člena, prvega, tretjega in šestega odstavka 29. člena, drugega in četrtega odstavka 33. člena, četrtega odstavka 36. člena, drugega odstavka 37. člena, drugega odstavka 42. člena, drugega odstavka 44. člena, tretjega odstavka 48. člena, tretjega odstavka 49. člena in tretjega odstavka 51. člena tega zakona v 30 dneh po uveljavitvi tega zakona.

(2)Uredba o enotni metodologiji in obrazcih za obračun in izplačilo plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 109/24 in 6/26), metodologija iz drugega odstavka 59. člena tega zakona in šifrant iz prvega odstavka 60. člena tega zakona se uskladijo s tem zakonom v 30 dneh po uveljavitvi tega zakona.

(1)Akti o sistemizaciji in drugi splošni akti delodajalcev se uskladijo s tem zakonom najpozneje 30 dni pred začetkom uporabe tega zakona.

(2)Minister, pristojen za obrambo, izda akte iz drugega odstavka 48. člena, drugega odstavka 49. člena in drugega odstavka 51. člena tega zakona najpozneje 30 dni pred začetkom uporabe tega zakona.

(3)Pristojni organi izdajo splošne akte iz četrtega odstavka 13. člena tega zakona najpozneje 30 dni pred začetkom uporabe tega zakona.

Nove pogodbe o zaposlitvi, aneksi k pogodbam o zaposlitvi oziroma odločbe, v katerih se določi plača in drugi prejemki v skladu s tem zakonom, se sklenejo oziroma izdajo v 15 dneh po uveljavitvi aktov iz prejšnjega člena.

(1)Za napoteno osebo, ki je na dan začetka uporabe tega zakona na delu v tujini, se izvede primerjava med plačo, določeno na podlagi predpisov in kolektivnih pogodb, ki se uporabljajo do začetka izplačila plač v skladu s tem zakonom in plačo in drugimi prejemki, izplačano v skladu s tem zakonom.

(2)Primerljivi znesek plače, določen v skladu s predpisi, ki se uporabljajo do začetka izplačil plače in drugih prejemkov po tem zakonu, je plača za delo v tujini brez dela plače za delovno uspešnost za mesec pred prvim izplačilom plač in drugih prejemkov v skladu s tem zakonom, izračunana za polni delovni čas. Pri izračunu plače v skladu z Uredbo o plačah in drugih prejemkih javnih uslužbencev za delo v tujini (Uradni list RS, št. 14/09, 16/09 – popr., 23/09, 51/10, 67/10, 80/10 – ZUTD, 41/12, 68/12, 47/13, 96/14, 39/15, 57/15, 73/15, 98/15, 6/16, 38/16, 62/16, 4/17, 26/17, 35/17, 54/17, 5/18, 35/18, 43/18, 64/18, 6/19, 35/19, 59/19, 78/19, 7/20, 129/20, 3/21, 16/21, 61/21, 87/21, 158/21, 15/22, 68/22, 74/22, 138/22, 81/23, 101/23, 120/23, 132/23, 27/24, 43/24, 55/24, 63/24, 81/24, 93/24, 109/24, 14/25, 50/25 in 88/25) se upošteva osnovna plača napotene osebe, dodatek za oddaljenost, dodatek za zahtevnost dela v tujini, dodatek za opravljanje dodatnih nalog, dodatek za nevarnost, dodatek za posebne življenjske razmere v tujini, dodatek za delovno dobo, dodatek za specializacijo, magisterij ali doktorat, položajni dodatek in dodatek za pripravljenost in premestljivost v neto znesku. Pri izračunu plače v skladu z Uredbo o plačah in drugih prejemkih pripadnikov Slovenske vojske pri izvajanju obveznosti, prevzetih v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami (Uradni list RS, št. 67/08, 98/10, 41/12, 41/13, 47/13, 96/14, 98/15, 25/17, 12/18, 20/19, 29/22, 138/22, 132/23 in 44/24 in 109/24), se upošteva osnovna plača napotene osebe, dodatek za nevarnost na območju delovanja, dodatek za nevarne naloge, dodatek za posebne pogoje bivanja in delovanja in dodatek za vodenje in poveljevanje v neto znesku.

(3)Primerljivi znesek plače in drugih prejemkov, določen v skladu s tem zakonom za mesec, za katerega se obračunavajo plača in drugi prejemki, je osnovna plača napotene osebe, dodatki iz 12. člena tega zakona, odmena za višje življenjske stroške v tujini, odmena za oddaljenost, odmena za težje življenjske razmere v tujini in odmena za nevarnost, v neto znesku.

(4)Če je primerljivi znesek plače, izračunan v skladu z drugim odstavkom tega člena, višji od primerljivega zneska plače, obračunanega v skladu s prejšnjim odstavkom, se znesku iz prejšnjega odstavka doda razlika do zneska plače iz drugega odstavka tega člena.

(1)Ne glede na 24. člen tega zakona pripada napoteni osebi, ki je na dan začetka uporabe tega zakona na delu v tujini, odmena za nastanitev največ do višine povračila stroškov, ki ji je bila odobrena na podlagi 32. člena Uredbe o plačah in drugih prejemkih javnih uslužbencev za delo v tujini (Uradni list RS, št. 14/09, 16/09 – popr., 23/09, 51/10, 67/10, 80/10 – ZUTD, 41/12, 68/12, 47/13, 96/14, 39/15, 57/15, 73/15, 98/15, 6/16, 38/16, 62/16, 4/17, 26/17, 35/17, 54/17, 5/18, 35/18, 43/18, 64/18, 6/19, 35/19, 59/19, 78/19, 7/20, 129/20, 3/21, 16/21, 61/21, 87/21, 158/21, 15/22, 68/22, 74/22, 138/22, 81/23, 101/23, 120/23, 132/23, 27/24, 43/24, 55/24, 63/24, 81/24, 93/24, 109/24, 14/25, 50/25 in 88/25), če je to zanjo ugodneje.

(2)Ne glede na 29. člen tega zakona pripada napoteni osebi, ki je na dan začetka uporabe tega zakona na delu v tujini, odmena za šolanje otrok največ do višine povračila stroškov, ki ji je bila odobrena na podlagi 25. člena Uredbe o plačah in drugih prejemkih javnih uslužbencev za delo v tujini (Uradni list RS, št. 14/09, 16/09 – popr., 23/09, 51/10, 67/10, 80/10 – ZUTD, 41/12, 68/12, 47/13, 96/14, 39/15, 57/15, 73/15, 98/15, 6/16, 38/16, 62/16, 4/17, 26/17, 35/17, 54/17, 5/18, 35/18, 43/18, 64/18, 6/19, 35/19, 59/19, 78/19, 7/20, 129/20, 3/21, 16/21, 61/21, 87/21, 158/21, 15/22, 68/22, 74/22, 138/22, 81/23, 101/23, 120/23, 132/23, 27/24, 43/24, 55/24, 63/24, 81/24, 93/24, 109/24, 14/25, 50/25 in 88/25), če je to zanjo ugodneje.

(1)Z dnem začetka uporabe tega zakona prenehajo veljati: – Uredba o plačah in drugih prejemkih javnih uslužbencev za delo v tujini (Uradni list RS, št. 14/09, 16/09 – popr., 23/09, 51/10, 67/10, 80/10 – ZUTD, 41/12, 68/12, 47/13, 96/14, 39/15, 57/15, 73/15, 98/15, 6/16, 38/16, 62/16, 4/17, 26/17, 35/17, 54/17, 5/18, 35/18, 43/18, 64/18, 6/19, 35/19, 59/19, 78/19, 7/20, 129/20, 3/21, 16/21, 61/21, 87/21, 158/21, 15/22, 68/22, 74/22, 138/22, 81/23, 101/23, 120/23, 132/23, 27/24, 43/24, 55/24, 63/24, 81/24, 93/24, 109/24, 14/25, 50/25 in 88/25); – Uredba o plačah in drugih prejemkih pripadnikov Slovenske vojske pri izvajanju obveznosti, prevzetih v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami (Uradni list RS, št. 67/08, 98/10, 41/12, 41/13, 47/13, 96/14, 98/15, 25/17, 12/18, 20/19, 29/22, 138/22, 132/23 in 44/24 in 109/24); – Uredba o plačah in drugih prejemkih rezidenčnih projektih svetovalcev za delo v tujini (Uradni list RS, št. 75/06 in 40/17).

(2)Z dnem začetka uporabe tega zakona prenehajo veljati naslednji akti, ki se do začetka uporabe ustreznih aktov, izdanih na podlagi tega zakona, uporabljajo še naprej: – Sklep o uvrstitvi območij, na katerih javnim uslužbencem, ki opravljajo delo v tujini, pripada dodatek za posebne življenjske razmere v tujini (Uradni list RS, št. 93/25); – Ocene sekretariata Sveta za nacionalno varnost, izdane na podlagi 15. člena Uredbe o plačah in drugih prejemkih javnih uslužbencev za delo v tujini (Uradni list RS, št. 14/09, 16/09 – popr., 23/09, 51/10, 67/10, 80/10 – ZUTD, 41/12, 68/12, 47/13, 96/14, 39/15, 57/15, 73/15, 98/15, 6/16, 38/16, 62/16, 4/17, 26/17, 35/17, 54/17, 5/18, 35/18, 43/18, 64/18, 6/19, 35/19, 59/19, 78/19, 7/20, 129/20, 3/21, 16/21, 61/21, 87/21, 158/21, 15/22, 68/22, 74/22, 138/22, 81/23, 101/23, 120/23, 132/23, 27/24, 43/24, 55/24, 63/24, 81/24, 93/24, 109/24, 14/25, 50/25 in 56/25).

Ta zakon začne veljati trideseti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne 1. junija 2026. Št. 110-06/25-24/12 Ljubljana, dne 3. februarja 2026 EPA 2632-IX Državni zbor Republike Slovenije mag. Meira Hot podpredsednica