23. člen ZZZ-1
(vodja konzulata)
Konzulat vodi poklicni ali častni konzularni funkcionar. Vodjo konzulata imenuje in razrešuje vlada na predlog ministra za zunanje zadeve. Minister za zunanje zadeve izda vodji konzulata patentno pismo. Imenovanje in razrešitev vodje konzulata se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
- VDSS Sklep Pdp 787/2017Višje delovno in socialno sodišče · 2017
Tudi morebitno nepravilno ali celo nezakonito ravnanje tožnika ne omogoča in ne opravičuje toženi stranki oziroma njenim zaposlenim delavcem (tj. tožnikovim nadrejenim delavcem), da ravnajo na način, ki ni skladen s prepovedjo trpinčenja na delovnem mestu. Drži, da ima nadrejeni delavec pravico in dolžnost nadzirati in preverjati delo podrejenih, dodeljevati naloge, dajati navodila za njihovo izvedbo in podajati kritike, kadar je delo opravljeno neustrezno. Vendar pa mora pri tem ravnati na primeren način. Kritika se lahko nanaša samo na delo, ne pa na samo osebo delavca, hkrati pa mora biti podana na način, da je varovano osebno dostojanstvo delavca. Tožena stranka je bila v prvi vrsti dolžna poseči po zakonitih ukrepih za sankcioniranje tožnika. Res je sicer, da tudi morebitni ukrepi, ki jih delovnopravni akti ne predvidevajo (in so se, kot je razvidno iz dokaznega postopka, pri toženi stranki izvajali), še ne pomenijo nujno graje vrednega ali očitno negativnega in žaljivega ravnanja ali vedenja. Zato je treba v vsakem posameznem primeru konkretno presoditi, ali je delodajalec s sprejetjem ukrepa za sankcioniranje delavca oziroma opozarjanjem na možnost sankcioniranja glede na
- VSRS Sklep I Up 260/2012Vrhovno sodišče RS · 2012
Akt o razrešitvi generalnega konzula ni upravni akt v smislu 2. člena ZUS-1 in tudi ne drug akt, za katerega bi bilo v zakonu določeno, da se lahko izpodbija v upravnem sporu. Akt o razrešitvi generalnega konzula je akt Vlade iz 3. člena ZUS-1, zoper take akte pa upravni spor ni dopusten.
Sodna praksa
2 odločb navaja ta člen · zadnja 6. 12. 2017Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VDSS Sklep Pdp 787/2017Višje delovno in socialno sodišče · 6. 12. 2017
Tudi morebitno nepravilno ali celo nezakonito ravnanje tožnika ne omogoča in ne opravičuje toženi stranki oziroma njenim zaposlenim delavcem (tj. tožnikovim nadrejenim delavcem), da ravnajo na način, ki ni skladen s prepovedjo trpinčenja na delovnem mestu. Drži, da ima nadrejeni delavec pravico in dolžnost nadzirati in preverjati delo podrejenih, dodeljevati naloge, dajati navodila za njihovo izvedbo in podajati kritike, kadar je delo opravljeno neustrezno. Vendar pa mora pri tem ravnati na primeren način. Kritika se lahko nanaša samo na delo, ne pa na samo osebo delavca, hkrati pa mora biti podana na način, da je varovano osebno dostojanstvo delavca. Tožena stranka je bila v prvi vrsti dolžna poseči po zakonitih ukrepih za sankcioniranje tožnika. Res je sicer, da tudi morebitni ukrepi, ki jih delovnopravni akti ne predvidevajo (in so se, kot je razvidno iz dokaznega postopka, pri toženi stranki izvajali), še ne pomenijo nujno graje vrednega ali očitno negativnega in žaljivega ravnanja ali vedenja. Zato je treba v vsakem posameznem primeru konkretno presoditi, ali je delodajalec s sprejetjem ukrepa za sankcioniranje delavca oziroma opozarjanjem na možnost sankcioniranja glede na
- VSRS Sklep I Up 260/2012Vrhovno sodišče RS · 24. 5. 2012
Akt o razrešitvi generalnega konzula ni upravni akt v smislu 2. člena ZUS-1 in tudi ne drug akt, za katerega bi bilo v zakonu določeno, da se lahko izpodbija v upravnem sporu. Akt o razrešitvi generalnega konzula je akt Vlade iz 3. člena ZUS-1, zoper take akte pa upravni spor ni dopusten.