iuris
§ zakonZakon o zunanjih zadevah · ZZZ-1 · velja od 22. 6. 2001

19. člen ZZZ-1

(naloge diplomatskega predstavništva)

Sodna praksa: 1 odločba navaja ta člen · zadnja 15. 3. 2018Vse odločbe ↓
  • VSRS Sodba II Ips 296/2017Vrhovno sodišče RS · 2018

    Kršitev pravice do zasebnosti in nedotakljivosti stanovanja ni podana v zvezi s pregledom dela rezidence, v katerem so se izvajale (tudi) naloge predstavništva, saj uradni del rezidence ni prostor v smislu 36. člena URS, v katerem bi toženec lahko upravičeno pričakoval, da bo sam (merilo "razumno pričakovane zasebnosti"). Pregled uradnega dela rezidence je bil opravljen v skladu z določbami ZZZ-1 in Navodili, s katerimi je bil tožnik seznanjen. Glede na okoliščine konkretnega primera pa Vrhovno sodišče ne soglaša z zaključkom sodišča druge stopnje, da protipravnost ravnanja toženke ni podana glede izvajanja notranjega nadzora in z njim povezanega pregleda v zasebnih prostorih rezidence. Toženka namreč v postopku ni izkazala okoliščin, ki bi upravičevale pregled zasebnega dela rezidence in posledično omejitev pravice do zasebnosti veleposlanika in njegove družine v skladu z ustavo in zakonom.

· Besedilo: PISRS ↗ · NPB z dne 20. 2. 2026
Različice besedila: 2Pokaži ▾
Različice besedila · 2
  1. od 5. 1. 2026 · trenutno
  2. 14. 6. 2001 – 4. 1. 2026

Iz prečiščenih besedil PISRS; datumi so začetki veljavnosti novel.

Sodna praksa

1 odločb navaja ta člen · zadnja 15. 3. 2018
Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
Razvrsti: ključne najprej · najnovejše · najstarejše1–1 od 1
  • VSRS Sodba II Ips 296/2017
    Vrhovno sodišče RS · 15. 3. 2018besedilo 2001–2026

    Kršitev pravice do zasebnosti in nedotakljivosti stanovanja ni podana v zvezi s pregledom dela rezidence, v katerem so se izvajale (tudi) naloge predstavništva, saj uradni del rezidence ni prostor v smislu 36. člena URS, v katerem bi toženec lahko upravičeno pričakoval, da bo sam (merilo "razumno pričakovane zasebnosti"). Pregled uradnega dela rezidence je bil opravljen v skladu z določbami ZZZ-1 in Navodili, s katerimi je bil tožnik seznanjen. Glede na okoliščine konkretnega primera pa Vrhovno sodišče ne soglaša z zaključkom sodišča druge stopnje, da protipravnost ravnanja toženke ni podana glede izvajanja notranjega nadzora in z njim povezanega pregleda v zasebnih prostorih rezidence. Toženka namreč v postopku ni izkazala okoliščin, ki bi upravičevale pregled zasebnega dela rezidence in posledično omejitev pravice do zasebnosti veleposlanika in njegove družine v skladu z ustavo in zakonom.