Uradni list RS, št. 61/00
Sprejel Državni zbor Republike Slovenije · Pripravljavec (po PISRS) Ministrstvo za malo gospodarstvo in turizem · EVA 1999-3611-0004 · EPA 1166-II
Uradni vir na PISRS ↗V obrtnem zakonu (Uradni list RS, št. 50/94) se doda novo VIII.a poglavje “Pogoji za opravljanje obrtne dejavnosti oseb iz držav članic Evropske unije” s členi 42.a, 42.b, 42.c, 42.č, 42.d in 42.e, ki se glasijo: Določbe ostalih poglavij tega zakona se za državljane ter pravne osebe držav članic Evropske unije (v nadaljevanju: osebe držav članic EU) uporabljajo le, če v tem poglavju ni drugače urejeno.
(1)Pravica do opravljanja obrtne dejavnosti za osebe držav članic EU ni vezana na pogoj vzajemnosti.
(2)Osebe držav članic EU so glede pridobitve obrtnega dovoljenja in drugih dovoljenj za opravljanja obrtne dejavnosti na ozemlju Republike Slovenije, pod pogoji iz tega poglavja, izenačeni z državljani in pravnimi osebami Republike Slovenije, ne glede na to, ali na ozemlju Republike Slovenije ustanovijo pravno osebo ali se registrirajo kot podjetnik posameznik, ki bo opravljal dejavnost obrti ali pa bodo opravljali dejavnost obrti v Republiki Sloveniji s sedežem ali prebivališčem v državah članicah Evropske unije.
Pod enakimi pogoji, ki veljajo za osebe držav članic EU in brez diskriminacije se presoja tudi vloga slovenskega državljana, ki je opravljal ali še opravlja obrt ali je pridobil strokovno ali poklicno kvalifikacijo v kateri izmed držav članic Evropske unije.
(1)Pri izdaji obrtnih dovoljenj in drugih upravnih odločbah povezanih z opravljanjem dejavnosti obrti, so izjeme od enakega obravnavanja oseb iz držav članic EU, ki želijo v Republiki Sloveniji opravljati dejavnost obrti ali s tem namenom ustanoviti sedež v Republiki Sloveniji, dovoljene: – iz razlogov javnega reda, – iz razlogov javne varnosti, – iz razlogov varstva zdravja ljudi.
(2)Ne glede na razloge naštete v prejšnjem odstavku, so lahko osebe iz držav članic EU, pri izvrševanju dejavnosti obrti, izjemoma v manj ugodnem položaju od nosilcev obrti s sedežem v Republiki Sloveniji, če je takšen položaj opravičen na podlagi naslednjih kumulativno izpolnjenih kriterijev: – da gre za ukrep oziroma odločitev, ki je nediskriminatorna, – da je položaj upravičen iz razlogov, ki so v javnem interesu in ki so določeni z zakonom in na njegovi podlagi izdanimi podzakonskimi predpisi, – da je položaj posledica sorazmernega ukrepa oziroma odločitve.
Obrtna zbornica Slovenije izda osebam iz držav članic EU, na njihovo zahtevo, potrdilo o mojstrskem izpitu in drugih izkušnjah pri opravljanju obrti, ki so jih pridobili v Republiki Sloveniji.
(1)Strokovni in drugi nazivi oseb, ki opravljajo dejavnost obrti, se lahko uporabljajo na ozemlju Republike Slovenije tudi, če so bili pridobljeni v tujini.
(2)Če oseba uporablja strokovni ali drug naziv pridobljen v državi članici Evropske unije, mora nazivu slediti ime in mesto ustanove, ki je naziv podelila.
(3)Če oseba izpolnjuje pogoje po pravu Republike Slovenije za priznanje določene poklicne in strokovne kvalifikacije, pridobljene v državi članici Evropske unije, lahko uporablja tudi strokovni naziv, ki se za ustrezno poklicno kvalifikacijo uporablja v Republiki Sloveniji, če je ta pridobljena z diplomo ali drugo formalno kvalifikacijo. Te pravice nima oseba, če je njena poklicna kvalifikacija priznana z naknadnim izpitom, preizkusno dobo ali na drug podoben način.”
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne z dnem polnopravnega članstva Republike Slovenije v Evropski uniji. Št. 331-01/89-1/23 Ljubljana, dne 20. junija 2000. Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije Janez Podobnik, dr. med. l. r.