5. člen ObrZ
(1)Obrtna dejavnost je tista dejavnost, za katero veljajo naslednje značilnosti:
- da gre za proizvodno ali storitveno dejavnost na podlagi individualnih naročil, da se opravlja proizvodnja le v majhnih serijah ter da serijska proizvodnja ne obsega pretežnega dela dejavnosti,
- da se uporabljajo stroji, orodja in tehnične naprave, ki so primerne za opravljanje dejavnosti po predhodni alinei in da nimajo značilnosti tekočih trakov ali avtomatiziranega delovnega procesa,
- da je osebni angažma v proizvodnji, izvajanju storitev ali pri vodenju podjetja prevladujoč,
- da se opravlja trajno.
(2)Ne glede na prejšnji odstavek se dejavnost ne šteje za obrtno dejavnost, če:
- jo opravlja gospodarski subjekt, ki ima organizirane posamezne poslovne funkcije kot zaokrožene faze poslovnega procesa (npr. finančna, nabavna, prodajna in proizvodna funkcija);
- se opravlja v majhnem obsegu, kot dopolnitev ostalim dejavnostim gospodarskega subjekta;
- če jo opravlja gospodarski subjekt, ki se v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, razvršča med velike in srednje družbe.
(3)Ne glede na prvi odstavek tega člena se dejavnosti finančnega posredništva, poslovanja z nepremičninami, svetovanja (pravno, davčno, podjetniško in tehnično svetovanje ter projektiranje), zdravstva, socialnega varstva ter dejavnosti prometa in zvez, razen cestnega tovornega in potniškega prometa, ne štejejo za obrtno dejavnost.
(4)Pri določenih storitvenih dejavnostih se lahko osebam, katerim se opravi storitev zaradi zaokrožitve oziroma dopolnitve celovitosti dejavnosti, opravi prodaja na drobno določenega blaga, ki ga obrtnik uporablja pri opravljanju teh storitev.
(5)Storitvene dejavnosti iz prejšnjega odstavka določi Vlada Republike Slovenije z uredbo iz tretjega odstavka 2. člena tega zakona.
(6)Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije v soglasju z ministrom, pristojnim za obrt, na svoji spletni strani objavi listo dejavnosti, ki se v skladu s tem členom običajno opravljajo na obrtni način, z obrazložitvijo.
- VDSS Sklep Pdp 432/2020Višje delovno in socialno sodišče · 2020
Če za določeno delovno razmerje velja kolektivna pogodba glede na določbe o osebni in stvarni veljavnosti, ta velja ne glede na to, ali se stranki nanjo sklicujeta v pogodbi o zaposlitvi. Glede presoje, ali konkretna kolektivna pogodba (KPOP) velja za tožnika in toženko ter njuno medsebojno (delovno) razmerje, je bistveno, kakšne so določbe same kolektivne pogodbe glede veljavnosti. 9. člen ZDR-1 omejuje avtonomijo pogodbenih strank. Prvi odstavek 9. člena ZDR-1 določa, da sta pri sklepanju in prenehanju pogodbe o zaposlitvi ter v času trajanja delovnega razmerja delavec in delodajalec dolžna upoštevati določbe tega zakona, ratificiranih in objavljenih mednarodnih pogodb, drugih predpisov, kolektivnih pogodb in splošnih aktov delodajalca. 32. člen ZDR-1 pa določa, da se v primeru, če je določilo v pogodbi o zaposlitvi v nasprotju s splošnimi določbami o minimalnih pravicah in obveznostih pogodbenih strank, določenimi z zakonom, kolektivno pogodbo oziroma splošnim aktom delodajalca, uporabljajo določbe zakona, kolektivnih pogodb oziroma splošnih aktov delodajalca, s katerimi je delno določena vsebina pogodbe o zaposlitvi, kot sestavni del te pogodbe. Povzeta ureditev v ZDR-
- UPRS sodba I U 237/2017Upravno sodišče RS · 2017
Prvostopenjski organ je v obravnavanem primeru napačno zaključil, da tožničina dejavnost 96.022 „kozmetična in pedikerska dejavnost“ predstavlja obrtno dejavnost, za katero je potrebno pridobiti obrtno dovoljenje. Na podlagi 2. alineje drugega odstavka 5. člena ObrZ ne gre za obrtno dejavnost, če se ta opravlja v majhnem obsegu kot dopolnitev ostalim dejavnostim gospodarskega subjekta.
- VSRS Sklep X Ips 210/2015Vrhovno sodišče RS · 2017
Kdaj gre za obrtno dejavnost, opredeljuje prvi odstavek 5. člena ObrZ. Kdaj se kljub tem določbam dejavnost ne šteje za obrtno dejavnost, pa določa drugi odstavek istega člena. Če ne gre za opravljanje obrtne dejavnosti, po navedenem obrtno dovoljenje tudi s prvim odstavkom 6. člena ni predpisano kot pogoj za opravljanje te dejavnosti. Tako po drugi alineji drugega odstavka 5. člena ne gre za obrtno dejavnost, če se opravlja v majhnem obsegu, kot dopolnitev ostalim dejavnostim gospodarskega subjekta. Po navedenem torej za majhen obseg del, ki se jih opravlja kot dopolnitev ostalim dejavnostim, obrtno dovoljenje ni potrebno, kar pomeni, da tudi ne gre za delo na črno po drugi alineji 3. člena ZPDZC-1, če samozaposlena oseba nima obrtnega dovoljenja.
Različice besedila: 4Pokaži ▾
Iz prečiščenih besedil PISRS; datumi so začetki veljavnosti novel.
Povezano: sklici 7Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
4 odločb navaja ta člen · zadnja 7. 10. 2020Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VDSS Sklep Pdp 432/2020Višje delovno in socialno sodišče · 7. 10. 2020
Če za določeno delovno razmerje velja kolektivna pogodba glede na določbe o osebni in stvarni veljavnosti, ta velja ne glede na to, ali se stranki nanjo sklicujeta v pogodbi o zaposlitvi. Glede presoje, ali konkretna kolektivna pogodba (KPOP) velja za tožnika in toženko ter njuno medsebojno (delovno) razmerje, je bistveno, kakšne so določbe same kolektivne pogodbe glede veljavnosti. 9. člen ZDR-1 omejuje avtonomijo pogodbenih strank. Prvi odstavek 9. člena ZDR-1 določa, da sta pri sklepanju in prenehanju pogodbe o zaposlitvi ter v času trajanja delovnega razmerja delavec in delodajalec dolžna upoštevati določbe tega zakona, ratificiranih in objavljenih mednarodnih pogodb, drugih predpisov, kolektivnih pogodb in splošnih aktov delodajalca. 32. člen ZDR-1 pa določa, da se v primeru, če je določilo v pogodbi o zaposlitvi v nasprotju s splošnimi določbami o minimalnih pravicah in obveznostih pogodbenih strank, določenimi z zakonom, kolektivno pogodbo oziroma splošnim aktom delodajalca, uporabljajo določbe zakona, kolektivnih pogodb oziroma splošnih aktov delodajalca, s katerimi je delno določena vsebina pogodbe o zaposlitvi, kot sestavni del te pogodbe. Povzeta ureditev v ZDR-
- UPRS sodba I U 237/2017Upravno sodišče RS · 21. 2. 2017
Prvostopenjski organ je v obravnavanem primeru napačno zaključil, da tožničina dejavnost 96.022 „kozmetična in pedikerska dejavnost“ predstavlja obrtno dejavnost, za katero je potrebno pridobiti obrtno dovoljenje. Na podlagi 2. alineje drugega odstavka 5. člena ObrZ ne gre za obrtno dejavnost, če se ta opravlja v majhnem obsegu kot dopolnitev ostalim dejavnostim gospodarskega subjekta.
- VSRS Sklep X Ips 210/2015Vrhovno sodišče RS · 1. 2. 2017
Kdaj gre za obrtno dejavnost, opredeljuje prvi odstavek 5. člena ObrZ. Kdaj se kljub tem določbam dejavnost ne šteje za obrtno dejavnost, pa določa drugi odstavek istega člena. Če ne gre za opravljanje obrtne dejavnosti, po navedenem obrtno dovoljenje tudi s prvim odstavkom 6. člena ni predpisano kot pogoj za opravljanje te dejavnosti. Tako po drugi alineji drugega odstavka 5. člena ne gre za obrtno dejavnost, če se opravlja v majhnem obsegu, kot dopolnitev ostalim dejavnostim gospodarskega subjekta. Po navedenem torej za majhen obseg del, ki se jih opravlja kot dopolnitev ostalim dejavnostim, obrtno dovoljenje ni potrebno, kar pomeni, da tudi ne gre za delo na črno po drugi alineji 3. člena ZPDZC-1, če samozaposlena oseba nima obrtnega dovoljenja.
- UPRS sodba IV U 1/2012Upravno sodišče RS · 19. 3. 2013besedilo 2004–2013
Določba tretjega odstavka 17. člena ObrZ določa možnost odvzema obrtnega dovoljenja in izbris iz obrtnega registra, ob nadaljnji izpolnitvi zakonskih pogojev, da se ugotovi, da dejavnost ni obrtna dejavnost iz 5. člena tega zakona. To zakonsko določbo je treba razlagati tako, da lahko Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije takšno ugotovitev opravi sama po uradni dolžnosti oziroma na lastno pobudo, v primeru, kot je obravnavani, pa lahko odvzame obrtno dovoljenje in opravi izbris tudi na pobudo same gospodarske družbe, če na njeno zahtevo ugotovi, da njena dejavnost nima več znakov obrti podobne dejavnosti.