53 členov. Klik na člen odpre isti člen z razlikami do trenutnega besedila.
Zakon določa obrt kot način opravljanja dejavnosti, pogoje za opravljanje obrtne dejavnosti, obrti podobne dejavnosti, dejavnost domače in umetne obrti, organiziranje obrtnega zborničnega sistema in osnove izobraževanja kadrov za potrebe opravljanja dejavnosti po tem zakonu.
(1)Obrtna dejavnost je pridobitna dejavnost, ki se opravlja v skladu s 5. členom tega zakona in je določena v listi A.
(2)Listo A obrtnih dejavnosti določi Vlada Republike Slovenije z uredbo.
(1)Obrti podobna dejavnost je pridobitna dejavnost, ki se opravlja v skladu s 5. členom tega zakona na način, ki je obrti podoben in je določena v listi B.
(2)Listo B obrti podobnih dejavnosti določi Vlada Republike Slovenije z uredbo.
(1)Dejavnost domače in umetne obrti po tem zakonu je dejavnost, za katero je značilen enostaven način dela s pretežnim ročnim delom in umetniško in oblikovalsko ustvarjanje.
(2)Za dejavnosti domače in umetne obrti veljajo posebni pogoji iz tega zakona.
(1)Obrtna dejavnost in obrti podobna je tista, za katero veljajo naslednje značilnosti:
- da gre za proizvodno ali storitveno dejavnost na podlagi individualnih naročil, da se opravlja proizvodnja le v majhnih serijah ter da serijska proizvodnja ne obsega pretežnega dela dejavnosti,
- da se uporabljajo stroji, orodja in tehnične naprave, ki so primerne za opravljanje dejavnosti po predhodni alinei in da nimajo značilnosti tekočih trakov ali avtomatiziranega delovnega procesa.
(2)Pri določenih storitvenih dejavnostih se lahko osebam, katerim se opravi storitev zaradi zaokrožitve oziroma dopolnitve celovitosti dejavnosti, opravi prodaja na drobno določenega blaga, ki ga obrtnik uporablja pri opravljanju teh storitev. Opravljanje prodaje teh izdelkov mora biti vpisano v obrtno dovoljenje.
(3)Storitvene dejavnosti iz prejšnjega odstavka določi Vlada Republike Slovenije z uredbama iz 2. in 3. člena tega zakona.
(4)Ne glede na prvi odstavek tega člena se gostinska dejavnost opravlja kot obrti podobna dejavnost le, če jo opravlja gostinec kot samostojni podjetnik posameznik v gostinskem obratu penzion, restavracija, gostilna, slaščičarna, kavarna in okrepčevalnica.
(5)Ne glede na prvi odstavek tega člena se opravljanje prevozniške dejavnosti v cestnem prometu šteje kot obrti podobna dejavnost le, če jo opravlja prevoznik kot fizična oseba na podlagi pridobljene licence kot samostojni podjetnik posameznik.
(1)Pravica do opravljanja obrtne dejavnosti, obrti podobne dejavnosti ter dejavnosti domače in umetne obrti se pridobi na podlagi obrtnega dovoljenja in vpisa v obrtni register.
(2)Obrtno dovoljenje je dokazilo o izpolnjevanju pogojev za opravljanje dejavnosti.
(1)Obrtno dovoljenje lahko pridobi samostojni podjetnik posameznik ali gospodarska družba, če izpolnjuje pogoje, ki jih določa ta zakon.
(2)Obrtnega dovoljenja ni dovoljeno prenesti na drugo pravno ali fizično osebo.
(1)Tuja fizična in pravna oseba lahko opravljata dejavnost po tem zakonu le ob upoštevanju vzajemnosti in na podlagi soglasja ministrstva, pristojnega za obrt.
(2)Ministrstvo, pristojno za obrt izda soglasje za opravljanje dejavnosti tuji fizični in pravni osebi, če fizična in zastopnik pravne osebe predloži dovoljenje za bivanje v Republiki Sloveniji in potrdilo o opravljenem preizkusu znanja slovenskega jezika.
(1)Pogoji za pridobitev obrtnega dovoljenja za opravljanje obrtne dejavnosti so:
- mojstrski naziv,
- dokazilo o izpolnjevanju predpisanih minimalnih pogojih za opravljanje dejavnosti.
(2)Pogoji za pridobitev obrtnega dovoljenja za opravljanje obrti podobne dejavnosti so:
- dokončana ustrezna poklicna šola oziroma opravljen preizkus strokovne usposobljenosti za opravljanje dejavnosti ali strokovna izobrazba V., VI. ali VII. stopnje, ki daje ustrezna strokovna oziroma praktična znanja za obrt,
- dokazilo o izpolnjevanju predpisanih minimalnih pogojih za opravljanje dejavnosti.
(3)Minimalni pogoji za opravljanje dejavnosti iz prvega in drugega odstavka tega člena so:
- minimalni tehnični in drugi pogoji, ki se nanašajo na poslovni prostor, funkcionalno zemljišče in druge zunanje površine, opremo in naprave,
- minimalni sanitarno-zdravstveni pogoji, ki se nanašajo na poslovni prostor, funkcionalno zemljišče in druge zunanje površine, opremo, naprave in osebe, ki neposredno delajo v obratovalnici,
- minimalni pogoji glede zunanjih površin (funkcionalno zemljišče in druge zunanje površine).
(1)Oseba, ki izpolnjuje pogoj iz prve alinee prvega odstavka oziroma prve alinee drugega odstavka 9. člena, je nosilec obrtne dejavnosti.
(2)Obrtno dovoljenje lahko pridobi tudi:
- samostojni podjetnik posameznik, če zaposluje vsaj eno osebo, ki izpolnjuje pogoj iz prvega odstavka tega člena,
- družba z omejeno odgovornostjo in družba z neomejeno odgovornostjo, če zaposluje vsaj eno osebo, ki izpolnjuje pogoj iz prvega odstavka tega člena ali, če ta pogoj izpolnjuje vsaj eden od družbenikov,
- komanditna družba, če zaposluje vsaj eno osebo, ki izpolnjuje pogoj iz prvega odstavka ali, če ta pogoj izpolnjuje vsaj eden od komplementarjev,
- delniška družba, če vsaj eden izmed članov poslovodstva ali pri njej zaposlena oseba ta pogoj izpolnjuje.
(1)Če nosilec obrtne dejavnosti začasno ali trajno zapusti fizično ali pravno osebo, ga je ta dolžna nadomestiti v roku šest mesecev.
(2)V času odsotnosti nosilca obrtne dejavnosti mora fizična ali pravna oseba prenehati z opravljanjem obrtne dejavnosti.
(3)Če fizična ali pravna oseba v roku, določenem v prvem odstavku tega člena ne nadomesti nosilca obrtne dejavnosti, ji Obrtna zbornica Slovenije odvzame obrtno dovoljenje in jo izbriše iz obrtnega registra.
(4)Ne glede na tretji odstavek tega člena Obrtna zbornica Slovenije dovoli fizični ali pravni osebi začasno prekinitev dejavnosti za čas enega leta, če je nosilec obrtne dejavnosti odsoten iz utemeljenega razloga (vojaška dolžnost, bolezen) več kot šest mesecev.
(1)Postopek in način opravljanja preizkusa strokovne usposobljenosti iz drugega odstavka 9. člena predpiše Obrtna zbornica Slovenije s posebnim pravilnikom, h kateremu morata dati soglasje ministrstvo, pristojno za šolstvo in šport in Svet za poklicno izobraževanje.
(2)Preizkus strokovne usposobljenosti obsega teoretičen in praktičen del.
(3)Preizkus strokovne usposobljenosti se opravi pred posebno strokovno komisijo, ki jo za posamezno dejavnost ali posamezne skupine dejavnosti imenuje Obrtna zbornica Slovenije.
(1)Izumitelj ima na podlagi podeljenih patentov pravico do opravljanja obrtne dejavnosti tudi brez pridobitve mojstrskega naziva, prav tako ima na podlagi tega pravico do opravljanja obrti podobne dejavnosti, če se patenti nanašajo na vrsto dejavnosti, ki jo namerava opravljati.
(2)Enako pravico ima tudi nosilec vzorca ali modela.
(1)Obrtno dovoljenje izda Obrtna zbornica Slovenije, če prosilec izpolnjuje predpisane pogoje, najpozneje v 15 dneh, ko je izročil obrtni zbornici pravilno sestavljeno vlogo za izdajo obrtnega dovoljenja.
(2)V obrtno dovoljenje se vpiše obrtna dejavnost, nosilec obrtne dejavnosti ter podatki, ki so določeni s tem zakonom in s pravilnikom o postopku izdaje obrtnega dovoljenja in obrtnem registru, ki ga izda minister, pristojen za obrt v soglasju z Obrtno zbornico Slovenije.
(3)Na podlagi izdanega obrtnega dovoljenja Obrtna zbornica Slovenije po uradni dolžnosti vpiše subjekt v obrtni register.
(4)Zoper odločbo o izdaji obrtnega dovoljenja je dovoljena pritožba. O pritožbi odloča ministrstvo, pristojno za obrt. V primerih, ko gre za opravljanje dejavnosti s področja trgovine, gostinstva in prevozniške dejavnosti, odloča o pritožbi ministrstvo, pristojno za trgovino, ministrstvo, pristojno za turizem in gostinstvo, oziroma ministrstvo, pristojno za promet in zveze.
(1)Mnenja o tem ali je določen izdelek šteti za predmet domače in umetne obrti, daje Obrtna zbornica Slovenije na podlagi mnenja strokovne komisije, sestavljene iz etnografov, likovnih umetnikov in zgodovinarjev, ki pregleda in oceni posamični predmet.
(2)Strokovno komisijo iz prejšnjega odstavka imenuje Obrtna zbornica Slovenije. Komisija deluje pri Obrtni zbornici Slovenije.
Dejavnost domače in umetne obrti lahko opravlja fizična oseba samo na podlagi obrtnega dovoljenja, izdanega na podlagi mnenja iz 15. člena tega zakona.
(1)Obrtno dovoljenje preneha veljati:
- z odjavo iz obrtnega registra ali
- z odvzemom.
(2)Fizična ali pravna oseba se je dolžna v roku osem dni po prenehanju opravljanja dejavnosti odjaviti iz obrtnega registra in vrniti obrtno dovoljenje. O odjavi iz obrtnega registra izda Obrtna zbornica Slovenije ugotovitveno odločbo.
(3)Obrtna zbornica Slovenije odvzame obrtno dovoljenje in opravi izbris iz obrtnega registra, če ugotovi, da fizična ali pravna oseba ne izpolnjuje pogojev iz prvega in drugega odstavka 9. člena oziroma pogojev iz 10. člena tega zakona, ali da opravlja dejavnost v nasprotju z obrtnim dovoljenjem.
(4)Obrtna zbornica Slovenije lahko odvzame obrtno dovoljenje in opravi izbris iz obrtnega registra tudi v naslednjih primerih:
- če pristojno častno razsodišče ali Obrtna zbornica Slovenije ugotovita hujšo kršitev dobrih poslovnih običajev,
- če ugotovi nestrokovnost pri opravljanju dejavnosti.
(5)Zoper odločbo iz tretjega in četrtega odstavka tega člena je dovoljena pritožba. O pritožbi odloča ministrstvo, pristojno za obrt. V primerih, ko gre za opravljanje dejavnosti s področja trgovine, gostinstva in prevozniške dejavnosti, odloča o pritožbi ministrstvo, pristojno za trgovino, ministrstvo, pristojno za turizem in gostinstvo, oziroma ministrstvo, pristojno za promet in zveze.
(1)Pristojni inšpekcijski organ prepove fizični ali pravni osebi opravljanje dejavnosti, če ugotovi, da niso izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka 9. člena tega zakona.
(2)Prepoved opravljanja dejavnosti je lahko začasna ali trajna. V primeru trajne prepovedi opravljanja dejavnosti Obrtna zbornica Slovenije fizični ali pravni osebi odvzame obrtno dovoljenje in jo izbriše iz obrtnega registra.
(1)Obrtna zbornica Slovenije vodi obrtni register v katerega vpiše fizične in pravne osebe, ki opravljajo obrtno dejavnost, obrti podobno dejavnost ter dejavnost domače in umetne obrti in osebo oziroma osebe, ki izpolnjujejo pogoje za opravljanje dejavnosti.
(2)Obrtni register je javna knjiga.
(3)Vodenje obrtnega registra je podrobneje določeno s pravilnikom iz drugega odstavka 14. člena tega zakona.
Obrtna zbornica Slovenije je zadolžena za izvajanje poklicnega izobraževanja v skladu s tem in drugimi zakoni, ki urejajo področje poklicnega izobraževanja za potrebe obrtne dejavnosti, obrti podobne dejavnosti ter dejavnosti domače in umetne obrti.
(1)Izobraževanje učencev po tem zakonu pomeni izvajanje praktičnega dela poklicnega izobraževanja pod vodstvom ustrezno usposobljene osebe.
(2)Izobraževanje učencev za obrtne poklice sme opravljati le, kdor je za to strokovno usposobljen oziroma kdor zaposluje takšno osebo.
(3)Strokovno je usposobljen, kdor je pridobil mojstrski naziv na področju, na katerem želi učiti učence oziroma tisti, ki ima pravico do izobraževanja.
(4)Kdor ni strokovno usposobljen, sme prevzemati učence le, če ima zaposleno osebo, ki je za poklicno izobraževanje strokovno usposobljena.
(5)Kdor je končal ustrezno izobraževanje na VI. in VII. stopnji in opravlja obrtno dejavnost, je strokovno usposobljen za prevzemanje in poklicno izobraževanje učencev, če opravi program za pedagoško-andragoško izobrazbo, ki ga predpiše minister, pristojen za šolstvo in šport.
(1)Organiziranje izobraževanja učencev se uredi z učno pogodbo (pogodbo o izobraževanju), ki jo sklenejo učenec oziroma njegov zakoniti zastopnik ali skrbnik ter fizična ali pravna oseba, ki ima obrtno dovoljenje.
(2)Vsebino učne pogodbe v skladu z zakonom določi Obrtna zbornica Slovenije v soglasju z ministrstvom, pristojnim za delo, družino in socialne zadeve in ministrstvom, pristojnim za šolstvo in šport.
(1)Učence sme izučevati tisti, ki poleg predhodnih pogojev izpolnjuje še pogoj, da ima ustrezno obratovalnico za praktično delo učenca ali če zagotovi takšno obratovalnico.
(2)Obratovalnica ni potrebna za izučevanje poklicev, ki niso v pretežni meri vezani na delo v obratovalnici.
(3)Obrtna zbornica Slovenije je zadolžena za izdajo mnenja, ali posamezna obratovalnica ustreza za izučevanje posameznih poklicev, v skladu z merili, ki jih določita Obrtna zbornica Slovenije in ministrstvo, pristojno za šolstvo in šport.
(4)Obrtna zbornica Slovenije vodi register obratovalnic, ki izpolnjujejo pogoje za poklicno izobraževanje.
Obrtna zbornica Slovenije izvaja nadzor nad strokovno usposobljenostjo nosilcev obrtne dejavnosti in primernostjo obratovalnice, ki izobražuje za obrtne poklice.
(1)Naziv pomočnika se pridobi s pomočniškim izpitom po zaključku poklicnega izobraževanja.
(2)Pomočniški izpit je oblika zaključnega izpita, ki se opravlja v skladu z zakonom pred komisijo pri Obrtni zbornici Slovenije, ki jo sestavljajo obrtniki, ki imajo mojstrski izpit, učitelji praktičnega pouka iz poklicnih šol in uveljavljeni strokovnjaki s področja poklicnega izobraževanja iz sindikatov.
(3)Obrtna zbornica Slovenije izda pravilnik o opravljanju pomočniškega izpita v soglasju s Svetom za poklicno izobraževanje.
Ministrstvo, pristojno za obrt določi v soglasju z ministrstvom, pristojnim za šolstvo in šport, Svetom za poklicno izobraževanje in Obrtno zbornico Slovenije pogoje in način opravljanja mojstrskega izpita.
Mojstrski izpit odobrijo in vodijo odbori za mojstrske izpite pri Obrtni zbornici Slovenije, ki opravljajo to nalogo po pooblastilu ministrstva, pristojnega za šolstvo in šport.
(1)Pravico do opravljanja mojstrskega izpita pridobi, kdor izpolnjuje enega izmed naslednjih pogojev:
- opravljen pomočniški izpit za obrtni poklic, za katerega želi opraviti mojstrski izpit,
- dokončana ustrezna mojstrska šola,
- dokončano izobraževanje V., VI. ali VII. stopnje v ustrezni stroki,
- dokončano izobraževanje za posamezne poklice in ustrezna delovna praksa pri opravljanju poklica, za katerega želi opraviti mojstrski izpit.
(2)Osebe, ki želijo opravljati mojstrski izpit, morajo za pristop k mojstrskemu izpitu imeti najmanj tri leta delovne prakse, oziroma eno leto prakse, če imajo VI. ali VII. stopnjo izobrazbe v ustrezni stroki.
Naziv obrtni mojster v zvezi z opravljanjem obrtnih dejavnosti po tem zakonu, sme uporabljati le tisti, ki je za opravljanje posamezne obrtne dejavnosti opravil mojstrski izpit.
(1)Obrtna zbornica Slovenije vodi poseben register o poklicnem izobraževanju. V register se vpisujejo podatki o učnih mestih, o sklenjenih pogodbah o izobraževanju, opravljenih pomočniških in mojstrskih izpitih ter drugi podatki.
(2)Obrtna zbornica Slovenije pripravi vsako leto razpis prostih učnih mest in ga objavi v dnevnem časopisju.
Pravne in fizične osebe, ki opravljajo pridobitno dejavnost v Republiki Sloveniji na obrtni način, obrti podoben način ali domačo oziroma umetno obrt, obrtne zadruge in oblike njihovega združevanja, se združujejo v Obrtno zbornico Slovenije in po sedežu obrata oziroma firme v območne obrtne zbornice.
V Obrtno zbornico Slovenije in območne obrtne zbornice se lahko združujejo različni gospodarski subjekti, poklicna in strokovna društva, združenja, zveze in druge organizacije, ki s svojo dejavnostjo pospešujejo delo in poslovanje obrti.
Obrtna zbornica Slovenije je oseba javnega prava in je samostojna, strokovno poslovna organizacija, ki deluje na območju Republike Slovenije.
(1)Za razvoj obrti Obrtna zbornica Slovenije spremlja in obravnava problematiko dela obrti, skrbi za njen skladen razvoj, oblikuje stališča in predloge obrti za spremembe gospodarskega sistema in ekonomske politike, izvaja javna pooblastila, naloge s področja poklicnega izobraževanja, vodi register območnih obrtnih zbornic ter opravlja druge, s tem in drugimi zakoni in s statutom določene naloge.
(2)Javna pooblastila obsegajo:
- izdajanje in odvzem obrtnih dovoljenj,
- naloge s področja poklicnega izobraževanja,
- nadzor nad strokovno usposobljenostjo nosilcev obrtnih dejavnosti, nad osebami, ki izvajajo poklicno izobraževanje in nad primernostjo obratovalnic, v katerih se izvaja poklicno izobraževanje učencev,
- vodenje registra obrtnih dovoljenj, registra obratovalnic, registra oseb, ki so pooblaščene za izobraževanje učencev, registra obratovalnic, kjer se poklicno izobraževanje izvaja in registra izdanih spričeval o opravljenem mojstrskem izpitu.
(1)Obrtno zbornico Slovenije vodijo in upravljajo njeni člani.
(2)Najvišji organ Obrtne zbornice Slovenije je skupščina.
(1)S statutom Obrtne zbornice Slovenije se podrobneje določijo naloge, njena organiziranost, območja delovanja območnih obrtnih zbornic, sodelovanje članov pri delu organov in vsa druga vprašanja, pomembna za delovanje Obrtne zbornice Slovenije.
(2)K določilom statuta Obrtne zbornice Slovenije, ki se nanašajo na izvajanje javnih pooblastil, daje soglasje Vlada Republike Slovenije.
(1)Območna obrtna zbornica je samostojna strokovno – poslovna organizacija, ki deluje na določenem območju.
(2)Območna obrtna zbornica je pravna oseba.
(1)S statutom območne obrtne zbornice se določijo njene naloge, notranja organiziranost ter vsa druga vprašanja, pomembna za delovanje območne obrtne zbornice.
(2)Statut območne obrtne zbornice se lahko sprejme po predhodni pridobitvi soglasja Obrtne zbornice Slovenije.
(1)Obrtna zbornica Slovenije zagotavlja (pridobiva) sredstva za opravljanje svojih nalog iz:
- članarine, ki jo plačujejo člani, zbornice,
- zaračunavanja storitev za izvajanje javnih pooblastil.
(2)Osnovo, višino in način plačevanja članarin določi Skupščina Obrtne zbornice Slovenije.
(3)Nadomestilo za zaračunavanje storitev za izvajanje javnih pooblastil določi Skupščina Obrtne zbornice Slovenije v soglasju z Vlado Republike Slovenije.
(1)Poleg sredstev iz 39. člena, lahko Obrtna zbornica Slovenije zagotavlja sredstva za izvajanje določenih skupnih nalog, pomembnih za člane oziroma za posamezne skupine (branže) članov:
- z opravljanjem storitev za člane,
- z opravljanjem posameznih dejavnosti zbornice v skladu s statutom,
- z namenskim združevanjem sredstev članov.
(2)O višini in načinu plačevanja sredstev iz prvega odstavka odloča Skupščina Obrtne zbornice Slovenije.
Sredstva za delovanje območne obrtne zbornice določi skupščina območne obrtne zbornica v skladu s statutom Obrtne zbornice Slovenije.
Nadzor nad zakonitostjo dela obrtnih zbornic pri izvajanju javnih pooblastil opravlja ministrstvo, pristojno za obrt.
(1)Z denarno kaznijo najmanj 1,000.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba, ki opravlja dejavnost iz tega zakona brez obrtnega dovoljenja in vpisa v obrtni register (9. člen).
(2)Z denarno kaznijo najmanj 600.000 tolarjev se kaznuje za prekršek fizična oseba, ki opravlja dejavnost iz tega zakona brez obrtnega dovoljenja in vpisa v obrtni register (9. člen).
(3)Skupaj z denarno kaznijo se za prekršek iz prvega in drugega odstavka tega člena izreče tudi varstveni ukrep odvzema blaga in delovnih priprav, ki so bile uporabljene pri prekršku.
(4)Z denarno kaznijo najmanj 80.000 tolarjev se kaznuje za prekršek iz prejšnjih odstavkov tega člena odgovorna oseba pri pravni osebi, katera opravlja dejavnost iz tega zakona brez obrtnega dovoljenja in vpisa v obrtni register.
(1)Z denarno kaznijo najmanj 500.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba:
- če opravlja dejavnost kljub odsotnosti nosilca obrtne dejavnosti (drugi odstavek 11. člena),
- če se ne odjavi iz obrtnega registra v roku iz drugega odstavka 17. člena tega zakona,
- če izobražuje učence brez izpolnjevanja pogojev po tem zakonu.
(2)Z denarno kaznijo najmanj 300.000 tolarjev se kaznuje za prekršek fizična oseba:
- če opravlja dejavnost kljub odsotnosti nosilca obrtne dejavnosti (drugi odstavek 11. člena),
- če se ne odjavi iz obrtnega registra v roku iz drugega odstavka 17. člena tega zakona,
- če izobražuje učence brez izpolnjevanja pogojev po tem zakonu.
(1)Z dnem, ko prične veljati ta zakon, nadaljujejo z delom na način in pod pogoji, pod katerimi so vpisani v obrtni register, priglasitveni vložek oziroma sodni register:
- vse fizične osebe, ki poslujejo na podlagi veljavnega obrtnega dovoljenja oziroma na podlagi veljavne priglasitve po določbah obrtnega zakona (Uradni list SRS, št. 35/88 in 24/89),
- vse fizične osebe, ki so priglašene kot samostojni podjetnik posameznik na podlagi odločbe o izpolnjevanju pogojev za opravljanje dejavnosti po določbah obrtnega zakona (Uradni list SRS, št. 35/88 in 24/89),
- vse pravne osebe, ki imajo registrirano dejavnost kot prevladujočo dejavnost, ki jo je po določbah tega zakona šteti za obrtno dejavnost, obrti podobno dejavnost ali dejavnost domače in umetne obrti.
(2)Fizične osebe iz prve alinee prvega odstavka tega člena nadaljujejo s 1. 1. 1995 z delom kot samostojni podjetniki posamezniki, če se niso odločili za drugo pravno organizacijsko obliko.
Obrtna zbornica Slovenije je dolžna najpozneje v roku šest mesecev od uveljavitve tega zakona izdati vsem pravnim in fizičnim osebam, ki na dan uveljavitve tega zakona opravljajo dejavnost, ki je opredeljena kot obrtna dejavnost, obrti podobna dejavnost ali dejavnost domače in umetne obrti, obrtno dovoljenje po uradni dolžnosti in jih vpisati v obrtni register.
Z dnem, ko prične veljati ta zakon, preneha veljati obrtni zakon (Uradni list SRS, št. 35/88 in št. 24/89) ter predpisi, izdani na podlagi tega zakona.
Z dnem, ko prične veljati ta zakon, prevzame Obrtna zbornica Slovenije obrtne registre od občinskih upravnih organov.
V obdobju do vzpostavitve sistema poklicnega izobraževanja ter praktične možnosti pristopa k opravljanju mojstrskega izpita, se za izpolnjevanje pogojev za opravljanje obrtne dejavnosti po tem zakonu upošteva končana ustrezna poklicna šola in najmanj tri leta delovne prakse.
(1)V obdobju do vzpostavitve sistema poklicnega izobraževanja ter praktične možnosti pristopa k opravljanju mojstrskega izpita, se šteje, da je strokovno usposobljen, kdor ima končano poklicno šolo na področju, na katerem želi učiti učence in najmanj pet let delovne prakse ter opravljen program za pedagoško-andragoško izobrazbo, ki ga določi minister, pristojen za šolstvo in šport.
(2)Pomočniški izpit se v prehodnem obdobju opravlja pred posebno komisijo pri Obrtni zbornici Slovenije. Komisijo sestavljajo obrtniki, ki morajo imeti končano poklicno šolo in najmanj pet let delovne prakse, učitelji praktičnega pouka iz poklicnih šol in uveljavljeni strokovnjaki s področja poklicnega izobraževanja iz sindikata.
Do uveljavitve predpisov, ki bodo urejali dopolnilne dejavnosti na kmetijah, lahko kmetje in člani njihovega gospodarstva opravljajo dejavnosti po tem zakonu na podlagi priglasitve Obrtni zbornici Slovenije. Za opravljanje teh dejavnosti jim ni potrebno izpolnjevati pogojev iz 8. in 9. člena tega zakona in niso obvezni člani Obrtne zbornice Slovenije.
(1)Listo A in listo B iz drugega odstavka 2. in 3. člena tega zakona izda Vlada Republike Slovenije v roku 90 dni od uveljavitve tega zakona.
(2)Minimalne tehnične in druge pogoje iz prve in druge alinee tretjega odstavka 9. člena tega zakona, izda minister, pristojen za obrt v soglasju z ministrom, pristojnim za prostor v roku 90 dni od uveljavitve tega zakona.
(3)Minimalne sanitarno zdravstvene pogoje iz druge alinee tretjega odstavka 9. člena tega zakona izda minister, pristojen za zdravstvo v soglasju z ministrom, pristojnim za obrt, v roku 90 dni od uveljavitve tega zakona.
(4)Pogoje glede zunanjih površin iz tretje alinee tretjega odstavka 9. člena tega zakona izda minister, pristojen za prostor, v soglasju z ministrom, pristojnim za obrt, v roku 90 dni od uveljavitve tega zakona.
(5)Pravilnik o postopku izdaje obrtnega dovoljenja in obrtnem registru iz drugega odstavka 14. člena izda minister, pristojen za obrt, v soglasju z Obrtno zbornico Slovenije, v roku 90 dni od uveljavitve tega zakona.
(6)Pravilnik o pogojih in načinu opravljanja mojstrskih izpitov iz 26. člena izda minister, pristojen za obrt, v soglasju z ministrom, pristojnim za šolstvo in šport, Svetom za poklicno izobraževanje in Obrtno zbornico Slovenije, v roku 90 dni od uveljavitve tega zakona.
(7)Merila iz tretjega odstavka 23. člena ter pravilnika iz prvega odstavka 12. člena in tretjega odstavka 25. člena izda Obrtna zbornica Slovenije v roku 90 dni od uveljavitve tega zakona.
(8)Vsebino učne pogodbe iz drugega odstavka 22. člena določi Obrtna zbornica Slovenije v soglasju z ministrstvom, pristojnim za delo, družino in socialne zadeve in ministrstvom, pristojnim za šolstvo in šport, v roku 90 dni od uveljavitve tega zakona.
Obrtna zbornica Slovenije in območne obrtne zbornice uskladijo svoje akte in organizacijo z določbami tega zakona najpozneje do 31. 5. 1995.
Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 331-01/89-1/16 Ljubljana, dne 29. julija 1994. Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije mag. Herman Rigelnik l. r.