34. člen ObrZ

Tožeča stranka je organizirana v pravnoorganizacijski obliki obrtno-podjetniške zbornice, ki je oseba javnega prava (33. člen ObrZ). Ta v 1. točki prvega odstavka 481. člena ZPP ni navedena kot oseba, za katero veljajo pravila v gospodarskih sporih. Glede na navedeno v obravnavanem primeru ni izpolnjen subjektivni kriterij za sojenje po določbah ZPP v gospodarskih sporih. Tožeča stranka v tem postopku od tožene stranke zahteva plačilo članarine, glede česar nima nobenih javnopravnih upravičenj (drugi odstavek 34. člena ObrZ). Članstvo v obrtno-podjetniški zbornici ni obvezno, zato zahtevek za plačilo članarine nima javno pravnega značaja (31. člen ObrZ). Gre torej za klasično civilnopravno razmerje, o katerem je pristojno odločati civilno sodišče.

V skladu z določbo 1. točke prvega odstavka 481. člena ZPP pravila v postopku v gospodarskih sporih veljajo v sporih, v katerih je vsaka od strank katera od navedenih oseb: gospodarska družba, zavod, zadruga, država ali samoupravna lokalna skupnost. V obravnavanem primeru ne gre za tak primer, saj je tožeča stranka organizirana v pravnoorganizacijski obliki obrtno-podjetniške zbornice, ki je posebna oseba javnega prava. Gre za klasično civilnopravno razmerje, o katerem je pristojno odločati civilno sodišče, zato v obravnavanem primeru tudi po objektivnem kriteriju ne gre za gospodarski spor.

Tožena stranka je organizirana v pravnoorganizacijski obliki obrtno - podjetniške zbornice, ki je posebna oseba javnega prava, kar je določeno v 33. členu Obrtnega zakona. Ta pa v 1. točki prvega odstavka 481. člena ZPP ni izrecno navedena kot oseba, za katero veljajo pravila o gospodarskih sporih.

Terjatve članarine so terjatve občasnih dajatev, za zastaranje slednjih pa velja triletni zastaralni rok od zapadlosti vsake posamične dajatve. Pritožbenemu naziranju, da je zaradi prostovoljnega članstva v zbornici tudi plačilo članarine za člane prostovoljno, zato ni mogoče pritrditi.

V postopku odločanja o izključitvi iz članstva morajo biti zagotovljena minimalna procesna jamstva, ki so sestavni del vsakega pravno urejenega postopka. Med minimalne procesne standarde spada tudi pravica prizadete osebe (obdolženca) do izjave oziroma obrambe, ki se v konkretnem primeru povezuje s pravico do pravnega sredstva oziroma ugovora. Sestavni del te pravice je nedvomno obveznost pristojnih organov združenja, da odločitev o izključitvi iz članstva kot najtežji ukrep, ki ga je mogoče izreči le v primeru, ko član grobo krši dobre poslovne običaje ali poslovno moralo, oziroma s svojimi ravnanji škodi ugledu zbornice ali ne izpolnjuje svojih obveznosti in odgovornosti, ustrezno obrazložijo oziroma natančno, konkretno opišejo kršitev, ki jo članu očitajo. Šele v tem primeru je namreč članu dejansko omogočeno, da se izjavi o očitkih oziroma se pred njimi brani. Toženka oziroma njeni organi po pravilni ugotovitvi sodišča prve stopnje tožnici v postopku odločanja o njeni izključitvi iz članstva niso zagotovili minimalnih procesnih standardov.

Tožena stranka je organizirana v pravnoorganizacijski obliki obrtno - podjetniške zbornice, ki je posebna oseba javnega prava, kar je določeno v 33. členu Obrtnega zakona. Ta pa v 1. točki prvega odstavka 481. člena ZPP ni izrecno navedena kot oseba, za katero veljajo pravila o gospodarskih sporih. Članstvo v Obrtno - podjetniški zbornici ni obvezno, zato zahtevek za plačilo članarine nima javnopravnega značaja (31. člen Obrtnega zakona). Gre torej za klasično civilnopravno razmerje, o katerem je pristojno odločati civilno sodišče, zato v obravnavanem primeru tudi po objektivnem kriteriju ne gre za gospodarski spor.

Predpisov, ki posamezni pravni osebi dajejo status pravne osebe, ki izvršuje javna pooblastila, ni potrebno vnašati v opis kaznivega dejanja po 1. odstavku 307. člena KZ. Vprašanje zatrjevanega statusa oškodovane pravne osebe je stvar dokazovanja, za sklepčnost opisa kaznivega dejanja zadostuje navedba, da gre za takšno pravno osebo. Območna obrtna zbornica je pravna oseba, pristojna za izvajanje določenih javnih pooblastil.