Teorija prava

Za odločitev v tej zadevi je ključno, da je bil ZIPRS2425 sprejet kasneje kot pa ZPIZ-2, kar pomeni, da gre za novejši in tudi specialni predpis, ki ga je glede na načelo lex posterior derogat legi priori potrebno uporabiti pri presoji te zadeve. Mlajši specialni splošni pravni akt razveljavi starejšega splošnega, če mlajši bolj specialno ureja tisto tvarino, ki je bila opredeljena v splošnem pravnem aktu. ZPIZ-2 določa razrede, medtem ko določitev višine za posamezni razred prepušča ZIPRS2425. Z navedenim zakonom pa ni bila določena zgolj višina za dva razreda, temveč je omenjeni zakon sam predpisal dodatne nove razrede, in sicer ne glede na sistemske predpise, kar izhaja tudi iz obrazložitve predloga navedenega zakona.

Z novelo ZNUNBZ, ki je veljala od 31. 12. 2023 dalje, je bilo v zakonsko besedilo prvega odstavka 35. člena ZNUNBZ vnesena beseda "prvič", torej da obravnavani dodatek pripada zdravniku, ki mu je prvič odobrena specializacija iz družinske medicine v letu 2023 ali v letu 2024. Jezikovni pomen tako uporabljene besedne zveze je v tem, da upravičenje do dodatka navezuje na dejstvo, da je zdravnik izmed več različnih specialističnih smeri izbral specializacijo iz družinske medicine. O izbiri v navedenem smislu ni mogoče govoriti, če zdravnik specializant že opravlja specializacijo na področju družinske medicine in se le ponovno prijavi na razpis za specializacijo iz istega področja s posameznimi modalitetami njenega opravljanja. Za tak primer vtoževani dodatek ni bil predviden.

Argumenti koherentnosti izhajajo iz načelne zahteve po medsebojni skladnosti (vsakršnih) pravnih pravil, to je tudi pravil znotraj istega predpisa, in ni najti nobenega razloga, zakaj bi se inkoherentnost (nasprotja in neskladnosti) znotraj istega akta obravnavala drugače kot inkoherentnost med različnimi splošnimi akti. Tako argument specialnosti kot argument kronologije sta povsem uporabljiva tudi pri nasprotjih znotraj istega pravnega akta, saj lahko isti akt vsebuje tako splošne kot specialne določbe, naknadne spremembe in dopolnitve istega akta pa omogočajo tudi uporabo argumenta kronologije. Vse metode razlage so se razvile prav zaradi nasprotij, nejasnosti in šibkosti jezikovnih sporočil v predpisu ali več predpisih. Večinski delničar, če je skupščina sklicana na njegov predlog, se ne more sklicevati na privilegij glede ne-predložitve gradiva iz tretjega odstavka 295. člena ZGD-1. Sklic skupščine na predlog večinskega delničarja se opravi na podlagi prvega odstavka 295. člena ZGD-1, brez kakršnihkoli olajšav glede dolžnosti predložitve gradiva in obsega ter zagotovitve potrebnih informacij, ob popolnem upoštevanju 297.a člena ZGD-1, ki terja temeljito obrazložitev v

V obravnavanem primeru se izkaže kot premisleka vredno stališče pritožnikov in teorije, da bi bila tudi v primeru, ko fizična oseba lastniško in vodstveno obvladuje več podjetij, analogna uporaba pravil koncernskega prava nujna za zagotovitev načela pravne enakosti. Ne glede na to, da insolvenčno pravo prepovedi zlorabe pravic ne ureja, ni dvoma, da ta prepoved velja tudi v insolvenčnem pravu. Prav zaradi tesnih (kapitalskih in osebnih vodstvenih) povezav med dolžnikom in upnikom F d. o. o., se ravnanje tako dolžnika kot tudi upnika F d. o. o. v obravnavanem primeru izkaže kot ravnanje z namenom, da s spretnim manevriranjem in ob sodelovanju še nekaterih drugih upnikov porokov, dosežeta potrditev prisilne poravnave nad dolžnikom na nedopusten način. Pri tem ne gre le za dejstvo, da je bila prisilna poravnava lahko izglasovana le tako, da so zanjo glasovali tudi z dolžnikom tesno povezani upniki. Gre predvsem za to, da ti upniki iz naslova terjatev, ki naj bi jih do dolžnika imeli na podlagi danega poroštva, niso plačali še ničesar, pa so kljub temu po izjavi upraviteljice, da so njihove terjatve pogojne, poskusili doseči, da se njihove terjatve v končnem seznamu prei

Določilo 4. odstavka 159. člena ZASP sodi med tako imenovane zapovedujoče norme: od uporabnikov varovanih del, ki ta dela uporabljajo brez neizključnega prenosa, terja poročanje o uporabi teh del. Ravnanje v nasprotju s tistim, ki ga terja pravna norma, pomeni pravno kršitev. Ta kršitev lahko pomeni kaznivo dejanje ali prekršek, lahko pa hkrati tudi civilni delikt, seveda če izpolnjuje tudi znake civilnega delikta (na primer če s kaznivim dejanjem nastane škoda). Kršitve tistih zapovedi, ki hkrati ne pomenijo tudi civilnih deliktov, sankcionira državni aparat s svojim monopolnim prisiljevanjem. Zato zapovedi iz 4. odstavka 159. člena ZSP ni mogoče iztožiti v civilni pravdi. V avtorskem pravu je bila napravljena daljnosežna izjema od pravila, da lahko kolektivna organizacija izterjuje le nadomestilo za uporabo varovanih del. Če pride do kršitve varovanih del, sme zahtevati upravičenec tudi plačilo civilne kazni, ki lahko po višini doseže do 200% nadomestila. Civilna kazen je torej izjema od pravila, uzakonjenega v 164. členu OZ.

Logična in teleološka razlaga (po namenu zakonodajalca) 1. točke 399. člena ZFPPIPP v celoti pritrjuje stališču, da ni pomembna le uvrstitev kaznivega dejanja v ustrezno poglavje kaznivih dejanj KZ, temveč, da je relevantno predvsem, ali ima kaznivo dejanje, za katerega je bil stečajni dolžnik pravnomočno obsojen, pomembne elemente kaznivega dejanja proti premoženju ali gospodarstvu. Pri odpustu obveznosti gre za pravno dobroto prezadolženi fizični osebi, ki pa je odvisna tudi od subjektivnih kriterijev, od dolžnikovih osebnostnih vidikov, od njegove moralnoetične primernosti zanjo, ki jo okvirno opredeljuje 399. čl. ZFPPIPP.