Politične stranke

Pritožnica ne izkazuje več pravnega interesa za pritožbo zoper izpodbijani sklep sodišča prve stopnje, s katerim je bil njen predlog za izdajo začasne odredbe zavrnjen. S predlogom je namreč zahtevala, da prva toženka vsem upravnim enotam izda obvezno navodilo, v katerem jim naloži, da od dneva vročitve začasne odredbe do vključno 10. 5. 2024 zagotovijo posebno okence za potrjevanje obrazcev podpore listi kandidatov za sodelovanje na volitvah poslancev iz Republike Slovenije v Evropski parlament, da obrazce podpore listi kandidatov potrjujejo ves poslovni čas, in tudi, da v navodilu opredeli potrjevanje obrazcev podpore listi kandidatov kot nujno opravilo, ki se izvaja tudi v času stavke. Po prvem odstavku 18. člena Zakona o volitvah poslancev Republike Slovenije v Evropski parlament (v nadaljevanju ZVPEP) se lista kandidatov vloži pri Državni volilni komisiji najkasneje trideseti dan pred dnevom glasovanja. Ta rok je nepodaljšljiv. V obravnavani zadevi se je rok za zbiranje obrazcev podpore volivcev iztekel dne 10. 5. 2024 ob polnoči. Zato si pritožnica tudi ob uspehu v tem pritožbenem postopku svojega pravnega položaja ne bi mogla več izboljšati. To pa pomeni, da za odločitev

Finančne sankcije, vezane na poslančev izstop iz politične stranke ali njene poslanske skupine v času mandata, prekomerno posegajo v svobodni mandat poslanca. Strankarska poslušnost in pripadnost poslanca za čas njegovega mandata ne more biti stvar pogodbenega urejanja, zlasti ne pod pretnjo civilnih - finančnih posledic oziroma obveznosti. Določilo 7. člena pogodbe o kandidaturi zato nasprotuje prvemu odstavku 82. člena URS in je nično (prvi odstavek 86. člena OZ).

Izpodbijana obrazložitev je glede na vsebino tožbe zadostna za zavrnitev tožbe, saj je natančna in celovita, opredeljuje pa se tudi do vseh navedb tožeče stranke v pisnih vlogah, tako da je po oceni sodišča tožena stranka prepričljivo ugotovila obstoj razlogov za izbris tožeče stranke iz registra političnih strank na podlagi podatkov iz uradnih evidenc (DVK) in izpeljane dokazne ocene, ki jo tožeča stranka ni uspela omajati.

Revizija se dopusti glede vprašanja ali je z vidika Ustave RS, ki v 82. členu določa, da so poslanci predstavniki ljudstva, dopustno urejati vprašanja izstopa iz tožeče stranke (ali vsakokratne politične stranke) na način, da toženec (ali vsakokratni poslanec) kot predstavnik ljudstva nase prevzema breme civilnih sankcij.

Tako ime kot tudi znak stranke z interesom se bistveno in nedvoumno razlikujeta od že prej registriranega imena in znaka tožeče stranke v tolikšni meri, da niti ime niti znak stranke z interesom ne bosta spravljali oz. bi utegnili spraviti državljane v zmoto.

O morebitni odškodninski odgovornosti društva je tako pri ugotavljanju krivde tožene stranke potrebno presoditi, ali je tožena stranka ravnala z zadostno skrbnostjo glede resničnosti in točnosti zapisa v spornem članku.

Revizija zoper sklep je dovoljena le, če gre za sklep sodišča druge stopnje, s katerim je postopek pravnomočno končan. Sklep o zavrnitvi stranske intervencije ne spada med take sklepe. Tožnik bi moral vložiti tožbo (tudi oziroma le) zoper politično stranko. Njegovo zavzemanje za zaključek, da gre le za spor med njim in tožencem, ki se ne nanaša na status stranke, ni utemeljeno. Z jasno oblikovanim tožbenim zahtevkom namreč uveljavlja nezakonitost sklepov politične stranke, ki je pravna oseba, in zahteva umik predloga za vpis sprememb v register političnih strank, ki je namenjen vpisu in javni objavi podatkov o pravno pomembnih dejstvih o strankah.

Ker je naloga tožene stranke le, da vodi register strank, zato sodišče ne more slediti stališču tožnika, ko predlaga, da se sproži postopek za oceno ustavnosti 4. odstavka 11. člena ZPoiS. Upoštevaje naravo samega registra strank, kot to izhaja iz določil ZPoiS, je mogoče slediti volji zakonodajalca, da tožena stranka zgolj vodi register strank, za rešitev morebitnega spornega predhodnega vprašanja med udeleženci v postopku, pa je zakonodajalec določil prekinitev postopka registracije stranke in napotitev udeleženca v postopku, ki ugovarja registraciji, da začne pravdni oziroma drug ustrezen postopek za odločitev o predhodnem vprašanju. Po presoji sodišča je zato tožena stranka pravilno oprla svojo odločitev o prekinitvi postopka na določilo 1. odstavka 147. člena ZUP. Tožena stranka pa je pod točko 3 izpodbijanega sklepa naložila tožniku, da vloži tožbo zoper AA, vendar svoje odločitve v tem delu tožena stranka ni obrazložila, zato je ni mogoče preizkusiti. Tožena stranka pri tej svoji odločitvi ni navedla in ni obrazložila zakaj je naložila tožniku, da vloži tožbo, tako je odločitev tožene stranke v tem delu pomanjkljivo obrazložena in onemogoča kontrolo, tožniku pa sod

Po presoji sodišča je posamičen akt, kakršen se lahko glede na določbo četrtega odstavka 1. člena ZUS izpodbija v upravnem sporu pred tem sodiščem, le sklep o načinu financiranja političnih strank z dne 27. 1. 1999. Ta sklep opredeljuje politične stranke, ki so upravičene do financiranja iz občinskega proračuna (stranke, katerih listam so pripadli mandati za člane občinskega sveta ter strankam, katerih kandidat je bil izvoljen za župana), te stranke so določene in izračunan znesek, ki v mesecu januarju 1999 posamezni upravičeni stranki pripada. Te, glede na subjekte individualne in glede na zadevo, ki jo urejajo, konkretne norme, sklep o načinu financiranja političnih strank z dne 27. 1. 1999 okvalificirajo kot posamičen akt. S sklepom o spremembi sklepa o načinu financiranja političnih strank v Občini A. z dne 6. 12. 2000, pa je bil prvotni sklep z dne 27. 1. 1999 tako spremenjen, da je po presoji tega sodišča spremenjeni sklep dobil značaj splošnega akta. Zato po vsebini, glede na to, da s splošnimi in abstraktnimi normami ureja predmetno materijo, ne glede na obliko, v kateri je sprejet (sklep ni tipična oblika predpisa), in tudi ne glede na njegovo določbo o uveljavitvi (po

Ker je bil sklep tožene stranke o ustavitvi postopka v delu, ki se nanaša na zahtevo BB za registracijo zastopnika stranke, s sodbo odpravljen in zadeva vrnjena toženi stranki v ponoven postopek, je odpadla pravna podlaga za nadaljevanje postopka v skladu s 3. odstavkom 151. člena ZUP in posledično za izdajo izpodbijane odločbe.

Vprašanje veljavnosti odločanja na kongresu in s tem tudi izvolitve zastopnika stranke je tudi po presoji sodišča predhodno vprašanje, za rešitev katerega tožena stranka kot registrski organ ni pristojna in je zato odločitev, da se po določbah 47. in 150. člena ZUP postopek prekine ter tožnika napoti na pravdo tudi zoper politično stranko pravilna in zakonita v smislu določbe 4. odstavka 11. člena ZPolS. Prav tako je pravilna odločitev, da mora tožnik tožbo vložiti tudi zoper stranko. Postopek registracije sprememb pri toženi stranki se nanaša izključno na stranko, zato je odločitev sodišča o predhodnem vprašanju bistvenega pomena tako za vsebino njenega akta (statuta) kot tudi za registracijo zastopnika.

Če se zahtevana začasna odredba ne nanaša na pravno razmerje, ki je predmet upravnega spora, pa je to razmerje urejeno, tožeča stranka kot predlagateljica ne izkazuje niti spornega pravnega razmerja niti pravnega interesa za takšno začasno odredbo.

Pravno razmerje, ki ga je treba urediti z začasno odredbo, mora biti v neposredni zvezi z razmerjem, ki ga izpodbijani akt ureja. Ni mogoče zahtevati izdaje začasne odredbe, ki se nanaša na akte, ki bodo šele izdani na podlagi izpodbijanega akta tožene stranke ali pa mu bodo sledile. Pravno razmerje, ki iz izpodbijanega akta izhaja, mora v času, ko se vlaga zahteva za izdajo ureditvene uredbe, že povzročati hujše škodljive posledice oziroma mora tožnik izkazati neposredno možnost njihovega nastanka še pred odločitvijo o tožbi.

V skladu z določbo 15. člena ZPolS mora politična stranka v petnajstih dneh zahtevati vpis sprememb statuta v register političnih strank. Kasneje sprejete spremembe so podlaga za novo zahtevo za vpis sprememb v register političnih strank.

Po pravilnem pozivu, naj predloži podpise 200 ustanovnih članov stranke, in ko je rok za predložitev brezuspešno potekel, je podana zakonska fikcija na podlagi 3. odstavka 11. člena ZPolS, da je stranka vlogo za vpis v register umaknila.

Procesne predpostavke, ki jih določata 2. in 3. odstavek 26. člena ZUS morajo biti izpolnjene, da lahko sodišče obravnava tožbo zaradi molka upravnega organa.

Kot subjekt zahteve za vpis v register političnih strank na podlagi 33. člena zakona o političnih strankah lahko nastopa le politična organizacija, ki je bila ob uveljavitvi tega zakona vpisana v register političnih organizacij (9. člen zakona o političnih organizacijah).

Program politične stranke (1. odstavek 19. člena zakona o političnih strankah, Ur.l. RS, št. 62/94) je akt stranke, iz katerega morajo biti razvidni politični cilji članov stranke in njeno nameravano delovanje. Če je katerikoli del programa stranke v nasprotju z določbami ustave Republike Slovenije, je moč ugotoviti, da stranka namerava delovati protiustavno. Pogoji za vpis stranke v register političnih strank morajo biti podani kumulativno (13. člen citiranega zakona).

Odločba o izbrisu iz registra strank je konstitutiven akt in ne le ugotovitev dejstva (deklaratoren akt). Po poteku 6-mesečnega roka iz 2. odst. 32. člena ZPolS upravni organ začne postopek za izbris iz registra po določbah ZUP, če stranka ni uskladila svojih aktov z določbami ZPolS.

Vpis v register političnih strank se opravi samo v skladu s pogoji zakona o političnih strankah, kar velja tudi za politične organizacije, ustanovljene po prej veljavnih predpisih. Če nepopolne zahteve za vpis stranka na poziv ne dopolni v zakonskem roku 30 dni, se po zakonu šteje, da je zahtevo umaknila.