Zakon o poslancih (ZPos)

Poslanke in poslance državnega zbora (v nadaljnjem besedilu: poslanci) izvolijo državljani Slovenije po Zakonu o volitvah v državni zbor.

Poslanci so predstavniki vsega ljudstva in pri izvrševanju poslanskega mandata niso vezani na kakršnakoli navodila. Poslanski mandat izvršujejo v skladu z ustavo, zakonom in poslovnikom državnega zbora.

Poslanci opravljajo funkcijo poslanca poklicno.

Poslanec ne sme opravljati funkcije ali dejavnosti, ki po zakonu ni združljiva s funkcijo poslanca.

Nikogar se ne sme ovirati pri kandidiranju za poslanca. Kandidatu za poslanca ne sme proti njegovi volji prenehati delovno razmerje niti se mu ne sme poslabšati položaj v delovnem razmerju zaradi sprejema kandidature. Kandidat za poslanca, ki je v delovnem razmerju, ima pravico do izrednega neplačanega dopusta za pripravo na volitve v trajanju največ osemnajst delovnih dni od dneva potrditve kandidature.

Izvoljeni kandidat za poslanca pridobi poslanski mandat z dnem izvolitve, izvrševati pa ga začne z dnem potrditve poslanskega mandata v državnem zboru.

Državni zbor potrdi poslanske mandate na prvi seji po izvolitvi. Na prvi seji državnega zbora se najprej izvoli mandatno-imunitetna komisija. V mandatno-imunitetni komisiji morajo biti zastopani predstavniki vseh poslanskih skupin v državnem zboru. Mandatno-imunitetna komisija pregleda potrdila o izvolitvi in morebitne pritožbe kandidatov in predstavnikov list kandidatov zoper odločitve volilne komisije, ki lahko vplivajo na potrditev mandatov, ter sestavi poročilo za državni zbor. Sestavni del poročila so seznam izvoljenih kandidatov za poslance in potrdila o izvolitvi. O potrditvi mandatov odloča državni zbor na predlog mandatno-imunitetne komisije. O vsakem spornem mandatu odloča državni zbor posebej.

Poslancu preneha mandat:

-       če izgubi volilno pravico,

-       če postane trajno nezmožen za opravljanje funkcije,

-       če je pravnomočno obsojen na nepogojno kazen zapora, daljšo od enega leta, zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti,

-       če nastopi funkcijo, ki ni združljiva s funkcijo poslanca,

-       če odstopi. Poslancu preneha mandat z dnem, ko državni zbor ugotovi, da so nastali razlogi iz prejšnjega odstavka.

Pristojni organ, ki vodi evidenco volilne pravice, državni zbor obvesti o nastopu razloga za prenehanje mandata poslanca iz prve alineje prvega odstavka prejšnjega člena. Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije državni zbor obvesti o nastopu razloga za prenehanje mandata poslanca iz druge alineje prvega odstavka prejšnjega člena. Državni organi in samoupravne lokalne skupnosti iz prvega odstavka ter samoupravne narodne skupnosti iz drugega odstavka 10. člena tega zakona državni zbor obvestijo o nastopu razloga za prenehanje mandata poslanca iz četrte alineje prvega odstavka prejšnjega člena. Sodišče državni zbor skladno z določbami zakona, ki ureja kazenski postopek, obvesti o pravnomočni sodbi za kaznivo dejanje iz tretje alineje prvega odstavka prejšnjega člena. Poslancu mora biti v postopku ugotavljanja razlogov za prenehanje njegovega mandata dana možnost, da se izjavi o vseh okoliščinah, ki zadevajo razlog za prenehanje njegovega mandata. Zoper akt o prenehanju mandata lahko poslanec vloži tožbo na vrhovno sodišče v roku 15 dni od dneva vročitve akta. Poslanec o vložitvi tožbe obvesti državni zbor. Tožba zadrži izvršitev akta. Postopki za nadomestitev poslanca, ki mu je prenehal mandat, ali nadomestne volitve za novega poslanca se lahko začnejo po preteku roka za vložitev tožbe, če tožba ni vložena, oziroma po pravnomočni odločitvi sodišča.

Odločanje vrhovnega sodišča v postopku sodnega varstva mandata poslanca je nujna zadeva. Tožba se vloži v elektronski obliki pri vrhovnem sodišču, vrhovno sodišče pa jo strankam v postopku vroči v fizični obliki. Če tožba ni vložena v elektronski obliki, ali če je nepopolna ali nerazumljiva, vrhovno sodišče zahteva od tožnika, naj v treh dneh od vročitve zahteve odpravi pomanjkljivosti. Vrhovno sodišče o vloženi tožbi takoj obvesti državni zbor. Rok za odgovor na tožbo je 15 dni od prejema obvestila iz prejšnjega odstavka. Vrhovno sodišče odloči o tožbi v 30 dneh od prejema odgovora na tožbo ali izteka roka za odgovor na tožbo, če ta ni bil podan. Vloge strank se vlagajo in sodna pisanja se vročajo v elektronski obliki v skladu z zakonom, ki ureja pravdni postopek, če ta zakon ne določa drugače. Vročitev vlog strank in sodnih pisanj velja za opravljeno z dnem, ko naslovnik prevzame elektronsko ali fizično vlogo oziroma pisanje. Če vloge oziroma pisanja ne prevzame v treh dneh od dneva elektronske odpreme oziroma od poskusa vročitve v fizični obliki, velja vročitev za opravljeno s potekom tega roka.

Vrhovno sodišče odloča v senatu petih sodnikov. Vrhovno sodišče odloči o tožbi po izvedeni glavni obravnavi. Če ni v tem zakonu drugače določeno, vrhovno sodišče odloča ob smiselni uporabi zakona, ki ureja upravni spor. Če je tožba vložena prezgodaj ali prepozno ali če je ni vložila upravičena oseba, vrhovno sodišče tožbo s sklepom zavrže. Vrhovno sodišče tožbo s sklepom zavrže tudi v primeru, če tožnik ne odpravi pomanjkljivosti v skladu z drugim odstavkom 9.b člena tega zakona. Poslancu, ki mu je vrhovno sodišče tožbo zavrnilo, mandat preneha naslednji dan po vročitvi sodbe vrhovnega sodišča. Če tožbi vrhovno sodišče ugodi, poslancu, ki mu je mandat nezakonito prenehal, vrhovno sodišče mandat ponovno vzpostavi. Vrhovno sodišče odločitve posreduje državnemu zboru. Če vrhovno sodišče tožbo zavrne, državni zbor obvesti tudi o datumu vročitve sodbe poslancu. Zoper odločitev vrhovnega sodišča v skladu s tem členom ni pritožbe in izrednega pravnega sredstva.

Poslanec ne sme biti hkrati član državnega sveta niti ne sme opravljati druge funkcije ali dela v državnih organih. Poslanec tudi ne sme opravljati funkcije župana in podžupana v občini. Funkcija poslanca italijanske in madžarske narodne skupnosti je združljiva s članstvom in dejavnostmi upravljanja, nadzora ali zastopanja v občinskih italijanskih in madžarskih samoupravnih narodnih skupnostih ter v italijanski in madžarski samoupravni narodni skupnosti v Republiki Sloveniji, v kateri se te povezujejo. Funkcija poslanca, izvoljenega z liste politične stranke ali volivcev, ki je hkrati tudi pripadnik italijanske ali madžarske narodne skupnosti, je združljiva s članstvom v svetu samoupravne narodne skupnosti, ni pa združljiva s položajem in nalogami predsednika in podpredsednika sveta samoupravne narodne skupnosti.

Z dnem potrditve poslanskega mandata poslancu preneha funkcija, ki ni združljiva s funkcijo poslanca, oziroma delo v državnem organu.

Poslanec ne sme opravljati pridobitne in druge dejavnosti, ki po zakonu, ki ureja integriteto in preprečevanje korupcije, ni združljiva z opravljanjem javne funkcije.

Če je poslanec izvoljen za predsednika vlade, imenovan za ministra ali državnega sekretarja, v času, dokler opravlja to funkcijo, ne more opravljati funkcije poslanca. V tem času opravlja funkcijo poslanca tisti kandidat z iste liste kandidatov, ki bi bil izvoljen, če ne bi bil izvoljen poslanec iz prejšnjega odstavka. Če takega kandidata ni, opravlja funkcijo poslanca kandidat z istoimenske liste v volilni enoti, v kateri je imela lista največji ostanek glasov v razmerju do količnika v volilni enoti.

Poslanec se je dolžan udeleževati sej državnega zbora in njegovih delovnih teles, katerih član je, ter sodelovati pri delu in odločanju v državnem zboru ter v njegovih delovnih telesih. Poslanec, ki ne more priti na sejo državnega zbora oziroma njegovega delovnega telesa, katerega član je, mora o tem pravočasno obvestiti predsednika zbora oziroma predsednika delovnega telesa in navesti razloge, zaradi katerih se ne bo mogel udeležiti seje.

Če se poslanec neopravičeno ne udeleži seje državnega zbora oziroma njegovega delovnega telesa, katerega član je, se mu ustrezno zniža plača in drugi osebni prejemki. Postopek za ugotavljanje odgovornosti poslanca in ukrepi se določijo s poslovnikom državnega zbora.

Poslanec ne more brez opravičenega razloga odkloniti članstva v delovnem telesu državnega zbora.

Poslanec je dolžan varovati podatke zaupne narave.

Poslanec ima pravico:

-       predlagati zakon ali drug akt državnemu zboru v obravnavo in sprejem,

-       predlagati, naj državni zbor razpiše referendum o vprašanjih, ki se urejajo z zakonom,

-       predlagati, naj državni zbor odredi preiskavo o zadevah javnega pomena,

-       skupaj s še najmanj devetimi poslanci vložiti predlog za izvolitev novega predsednika vlade,

-       skupaj s še najmanj devetimi poslanci sprožiti v državnem zboru interpelacijo o delu vlade ali posameznega ministra,

-       skupaj s še najmanj devetimi poslanci predlagati, naj državni zbor pred ustavnim sodiščem obtoži predsednika vlade ali ministra,

-       skupaj s še najmanj devetimi poslanci predlagati razpravo o vprašanjih širšega pomena,

-       skupaj s še najmanj devetindvajsetimi poslanci zahtevati, naj državni zbor razpiše referendum o vprašanjih, ki se urejajo z zakonom,

-       skupaj s še najmanj devetindvajsetimi poslanci zahtevati, naj državni zbor odredi preiskavo o zadevah javnega pomena,

-       skupaj s še najmanj devetindvajsetimi poslanci predlagati, naj državni zbor obtoži predsednika republike pred ustavnim sodiščem.

Poslanec ima pravico dati poslanske pobude in postaviti poslanska vprašanja vladi ali posameznemu ministru. Predsednik vlade oziroma pristojni minister je dolžan odgovoriti na poslansko pobudo ali vprašanje v roku, ki ga določa poslovnik državnega zbora.

Poslanec ni kazensko odgovoren za mnenje ali glas, ki ga je izrekel na sejah državnega zbora ali njegovih delovnih teles.

Poslanec ne sme biti priprt niti se zoper njega, če se sklicuje na imuniteto, ne sme začeti kazenski postopek brez dovoljenja državnega zbora, razen če je bil zaloten pri kaznivem dejanju, za katero je predpisana kazen zapora nad pet let. O zahtevi pristojnega državnega organa za dovoljenje iz prejšnjega odstavka odloči državni zbor na predlog mandatno-imunitetne komisije najkasneje v 30 dneh od dneva vložitve zahteve. Državni zbor lahko prizna imuniteto tudi poslancu, ki se nanjo ni skliceval ali ki je bil zaloten pri kaznivem dejanju iz drugega odstavka tega člena.

Poslanec ima pravico do plače. Plačo poslanca določi pristojno delovno telo državnega zbora v skladu z zakonom, ki ureja skupne temelje sistema plač v javnem sektorju.

Poslanec ima za čas letnega dopusta pravico do nadomestila plače v višini plače. Delodajalec poslancu za zadržanost z dela zaradi bolezni ali poškodbe, ki ni povezana z delom, izplačuje nadomestilo plače v višini 80% plače poslanca v preteklem mesecu, in sicer do 30 delovnih dni za posamezno odsotnost z dela, vendar največ za 120 delovnih dni v koledarskem letu. (prenehal veljati)

Poslancu se šteje čas opravljanja funkcije v delovno dobo. Poslanec je v času opravljanja funkcije socialno zavarovan po predpisih o socialnem zavarovanju, ki veljajo za osebe v delovnem razmerju.

Poleg povračil stroškov in drugih prejemkov, ki so določeni z zakonom, ki ureja pravice funkcionarjev, ima poslanec pravico do povračila stroškov prevoza ob dela prostih dnevih in praznikih, ki so dela prosti dnevi, ter enkrat tedensko ob sobotah in nedeljah, iz kraja, kjer ima službeno stanovanje, do kraja stalnega prebivališča in nazaj, in sicer v enaki višini, kot je za javne uslužbence v državni upravi določeno povračilo stroškov prevoza na delo in z dela.

Poslanec ima pravico do povračila stroškov v zvezi s službenimi potovanji (dnevnice, stroški prevoza, stroški prenočevanja). (prenehal veljati) Poslanec ima pravico do mesečnega pavšalnega zneska za pokrivanje stroškov pri opravljanju funkcije v zvezi z delom v volilni enoti.

Pogoje in višino mesečnega pavšalnega zneska iz prejšnjega člena določi državni zbor oziroma pristojno delovno telo.

Poslanec ima pravico do letnega dopusta v trajanju do 40 delovnih dni. Poslanec ima pravico do izrednega plačanega dopusta do 7 delovnih dni v posameznem koledarskem letu zaradi osebnih razlogov. V izjemnih primerih se lahko poslancu odobri izredni dopust do 30 dni v koledarskem letu. Primere in pogoje iz prejšnjih odstavkov določi državni zbor oziroma pristojno delovno telo.

Državni zbor določi organizacijo in delovanje služb državnega zbora. Poslanec ima pravico zahtevati od služb državnega zbora vsa potrebna strokovna pojasnila in vse druge storitve, potrebne za opravljanje njegove funkcije.

Poslanec ima pravico uporabljati vse informacijsko in dokumentarno gradivo ter vse komunikacijske zveze na sedežu državnega zbora.

V okviru služb državnega zbora se zagotavljajo administrativni delavci ter materialni in drugi pogoji za delovanje poslanskih skupin. Za vsakega poslanca pripada poslanski skupini določen znesek za strokovne sodelavce poslancev. Višino zneska določi državni zbor.

V volilnih enotah se organizirajo poslanske pisarne s potrebnimi strokovnimi in administrativnimi delavci.

Poslanec, ki je do izvolitve opravljal funkcijo sodnika ali drugo trajno funkcijo v državnem organu, ima po prenehanju poslanskega mandata pravico nadalje opravljati prejšnjo funkcijo, če izpolnjuje pogoje za opravljanje te funkcije in če v treh mesecih po prenehanju poslanskega mandata sporoči pristojnemu organu, da želi nadalje opravljati prejšnjo funkcijo.

Poslanec, ki je bil do izvolitve v delovnem razmerju, ima pravico, da se v treh mesecih po prenehanju poslanskega mandata vrne na delo, ki ga je opravljal, ali na drugo delo, ki ustreza vrsti in stopnji njegove strokovne izobrazbe.

Poslanec, ki mu je prenehal mandat in iz objektivnih razlogov ne more nadaljevati prejšnjega dela ali dobiti druge ustrezne zaposlitve in ne izpolnjuje minimalnih pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine brez zmanjšanja v skladu s predpisi, ki urejajo obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, oziroma s posebnimi predpisi, v katerih je urejena pravica do starostne pokojnine, ima, dokler se ne zaposli ali začne opravljati pridobitne dejavnosti oziroma dokler ne izpolni navedenih pogojev za upokojitev, pravico do nadomestila v višini 80 % zadnje plače, ki jo je prejemal, ko je opravljal funkcijo, vendar najdlje šest mesecev od prenehanja mandata. Pravica do nadomestila iz prejšnjega odstavka se lahko podaljša do izpolnitve v prejšnjem odstavku navedenih pogojev za upokojitev, vendar najdlje še za šest mesecev. Poslanec, ki je opravljal funkcijo poslanca že pred mandatom, ki mu je prenehal, ima za vsak prejšnji zaporedni mandat pravico do dodatnega trimesečnega nadomestila plače, vendar ne več kot šest mesecev skupaj. Poslanec, ki mu je funkcija poslanca prenehala pred potekom šestih mesecev od potrditve mandata, nima pravice do nadomestila plače. Poslanec, ki je bil do potrditve mandata v delovnem razmerju in mu pravice ter obveznosti iz tega delovnega razmerja na podlagi sporazuma z delodajalcem mirujejo, po prenehanju mandata nima pravice do nadomestila. (prenehal veljati) Čas prejemanja nadomestila se poslancu, ki mu je prenehal mandat, šteje v delovno dobo. V tem času je socialno zavarovan po predpisih, ki urejajo socialno zavarovanje oseb v delovnem razmerju, ob upokojitvi pa mu pripada pravica do odpravnine.

O pravici do nadomestila odloča pristojno delovno telo državnega zbora. Za uveljavljanje pravice do nadomestila mora poslanec najkasneje v 15 dneh po prenehanju mandata pristojnemu delovnemu telesu državnega zbora predložiti vlogo za uveljavljanje pravice do nadomestila in dokazila o izpolnjevanju pogojev za pridobitev pravice do nadomestila. V primeru nemožnosti vrnitve na delovno mesto v okviru prejšnjega delodajalca je treba izkazati, zakaj vrnitev ni mogoča. Državni zbor oziroma pristojno delovno telo lahko z namenom ugotavljanja izpolnjevanja pogojev iz prvega odstavka 38. člena tega zakona pridobi podatke iz zbirk Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije. Pravica do prejemanja nadomestila plače preneha, če se poslanec pred potekom obdobja, za katerega mu pripada nadomestilo plače, zaposli, prične opravljati pridobitno dejavnost ali izpolni minimalne pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine brez zmanjšanja v skladu s predpisi, ki urejajo obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje oziroma s posebnimi predpisi, v katerih je urejena pravica do starostne pokojnine. Poslanec je v času prejemanja nadomestila dolžan obvestiti pristojno delovno telo državnega zbora o vseh prejemkih iz naslova opravljanja dela najkasneje v sedmih dneh po prejetem plačilu. Za prejete zneske po plačilu davkov in obveznih prispevkov se poslancu zniža znesek nadomestila, ki mu pripada v skladu s prvim odstavkom 38. člena tega zakona, kar se obračuna pri prvem naslednjem izplačilu nadomestila. Poslanec zaradi izogibanja določbam o trajanju in višini nadomestila ne sme sklepati dogovorov za odložena plačila in drugih dogovorov, ki bi bili v nasprotju z namenom tega zakona.

Poslancu, ki ravna v nasprotju s petim in šestim odstavkom 38.a člena tega zakona preneha pravica do nadomestila in mora vrniti zneske nadomestila, ki so bili prejeti neupravičeno.

V času, ko poslanec zaradi pripora, nadomestnega zapora ali prestajanja zaporne kazni ne more opravljati funkcije, nima pravice do plače, do povračila stroškov v zvezi z opravljanjem funkcije in do drugih prejemkov ter ostalih materialnih in drugih pogojev za delo poslancev. Če poslanec v obdobju, ko je upravičen do prejemanja nadomestila po tem zakonu, prestaja pripor, nadomestni zapor ali zaporno kazen, v času prestajanja ni upravičen do nadomestila plače. Če se prestajanje izteče pred potekom časa, ki je s tem zakonom določeno za prejemanje nadomestila, ima pravico do nadomestila za preostalo obdobje.

Kdor v času prejemanja nadomestila plače ne obvesti pristojnega delovnega telesa državnega zbora o vseh prejemkih iz naslova opravljanja dela v nasprotju s petim odstavkom 38.a člena tega zakona ali v času prejemanja nadomestila plače sklene dogovor o odloženem plačilu ali drug dogovor v nasprotju s šestim odstavkom 38.a člena tega zakona, se kaznuje za prekršek z globo v višini 1.000 eurov. Nadzor nad izvajanjem uveljavljanja pravice do nadomestila kot prekrškovni organ opravljajo proračunski inšpektorji.

Določba 5. člena tega zakona velja tudi za kandidata za predsednika republike.

Določbe tega zakona o pravicah poslancev po prenehanju mandata se uporabljajo tudi za delegate zborov Skupščine Republike Slovenije ter za funkcionarje v službah Skupščine Republike Slovenije, ki jih imenuje skupščina ali njen zbor, in jim preneha funkcija s konstituiranjem državnega zbora. Določbe tega zakona o pravicah poslancev po prenehanju mandata se uporabljajo tudi za predsednika in člane Predsedstva Republike Slovenije, ki jim preneha funkcija z nastopom funkcije predsednika republike.

Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne z dnem konstituiranja državnega zbora.