VSL sodba II Cpg 1519/2013

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

1Sodišče prve stopnje je razsodilo, da se tožbeni zahtevek, po katerem je tožena stranka dolžna tožeči stranki dolžna plačati 479,00 EUR z zamudnimi obrestmi od 1. 3. 2009 dalje do plačila vse v roku 8 dni pod izvršbo, zavrne (I. točka izreka), ter da je tožeča stranka dolžna povrniti toženi stranki stroške postopka v višini 46,8 EUR (II. točka izreka).

2Zoper navedeno sodbo je iz pritožbenih razlogov zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava vložila pritožbo tožeča stranka ter pritožbenemu sodišču predlagala, da njeni pritožbi ugodi ter izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku ugodi, podrejeno pa, da izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje, v obeh primerih pa toženi stranki naloži v plačilo stroške pritožbenega postopka.

3Skladno s 1. odstavkom 344. člena Zakona o pravdnem postopku (1) (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 442. in 480. členom ZPP je bila pritožba tožene stranke tožeči stranki vročena v odgovor, vendar ga slednja ni podala.

4Pritožba ni utemeljena.

5O pritožbi je na podlagi določbe 5. odstavka 458. člena ZPP odločala sodnica posameznica.

6V postopku v sporu majhne vrednosti je pritožbeno sodišče vezano na dejstveni substrat zadeve, kakor ga je ugotovilo sodišče prve stopnje. V skladu s 1. odstavkom 458. člena ZPP je namreč sodbo in sklep, s katerim je končan postopek v sporih majhne vrednosti, mogoče izpodbijati zgolj zaradi absolutne bistvene kršitve pravil pravdnega postopka in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Izjemo predstavlja zgolj položaj, ko je sodišče zaradi zmotne uporabe materialnega prava nepopolno ugotovilo dejansko stanje (2. odstavek 458. člena ZPP).

7Neutemeljen pa je pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje določbe ZPP kršilo s tem, ker je odločitev sprejelo izven naroka, s čimer pa tožeča stranka ni soglašala. Sodišče prve stopnje je izpodbijano odločbo namreč sprejelo na podlagi 454. člena ZPP, po katerem se mora v postopku v sporu majhne vrednosti narok za glavno obravnavano opraviti zgolj v primeru, ko je pravdna stranka izvedbo naroka v tožbi, odgovoru na tožbo oziroma v pripravljalnih vlogah iz 452. člena tega zakona izrecno zahtevala in o spornem dejanskem stanju ni mogoče odločiti že na podlagi predloženih pisnih dokazov. Sodišče prve stopnje je vsled navedenemu zakonsko pooblastilo iz 454. člena ZPP pravilno uporabilo, zato mu ni mogoče očitati niti kršitve neposrednosti (10. točka 2. odstavka 339. člena ZPP) niti kršitve pravice do sodelovanja v postopku oziroma pravice do izjavljanja (8. točka 2. odstavka 339. člena ZPP).

8Je pa sodišče prve stopnje v zadevnem gospodarskem sporu zmotno uporabilo materialno pravo v zvezi z zatrjevano odškodninsko odgovornostjo tožene stranke, ki jo je tožeča stranka utemeljevala na domnevno nezakonitem ravnanju kazenskega sodišča in se po njenih navedbah kaže v opustitvi obvestitve tožnice o postopku zoper mladoletnega storilca J. Č. oziroma onemogočenem uveljavljanju odškodninskega zahtevka v tem postopku. Namesto tožeče stranke (kot oškodovanca) je namreč kazensko sodišče kot oškodovanca vabilo družbo M. S., ker pa je tožnica slednji (ukradeno) gotovino že nadomestila iz svojih sredstev, navedena družba v kazenskem postopku zoper mladoletnega Č. odškodninskega zahtevka ni uveljavljala. Sodišče za mladoletnike je zaplenjena sredstva v višini 479,00 EUR zato nakazalo proračunu Republike Slovenije.

9Po presoji pritožbenega sodišča je v obravnavanem gospodarskem sporu potrebno razlikovati dve vrsti škode; tisto, ki je nastala z izvršitvijo kaznivega dejanja, in tisto, ki naj bi jo z domnevno nezakonitim ravnanjem (opustitvijo obvestitve o poteku kazenskega postopka) povzročilo kazensko sodišče za mladoletnike. Iz navedb tožeče stranke njuno ločevanje ne izhaja.

10Oškodovanec, ki ni priglasil premoženjskopravnega zahtevka v kazenskem postopku, lahko zahteva poplačilo iz odvzete vrednosti, če je pravdo za ugotovitev svojega zahtevka začel v treh mesecih od dneva, ko je zvedel za odločbo, s katero je bila odvzeta premoženjska korist, najpozneje pa v dveh letih od pravnomočnosti te odločbe, in če v treh mesecih od pravnomočnosti odločbe, s katero je bil ugotovljen njegov zahtevek, zahteva poplačilo iz odvzete vrednosti (3. odstavek 97. člena Kazenskega zakonika (2), v nadaljevanju KZ).

11Sodišče prve stopnje je v okviru pravno relevantnega dejanskega stanja, na katerega je pritožbeno sodišče vezano, ugotovilo, da tožeči stranki podatek o Č. (tj. da se zoper mladoletnega Č. pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani, Km 89/2008, vodi kazenski postopek) ni mogel ostati neznan (saj je naveden v izreku sodbe Okrajnega sodišča v Ljubljani, I K 1098/2006). To pa po presoji pritožbenega sodišča pomeni, da je tožeča stranka po končanem kazenskem postopku zoper polnoletna storilca kaznivega dejanja (I K 1098/2006, ko se je lahko seznanila s potekom postopka zoper mladoletnega Č., pri čemer tudi sama zatrjuje, da je navedena sodba postala pravnomočna dne 3. 2. 2010) še vedno imela možnost, da v rokih iz 3. odstavka 97. člena KZ (ki je identičen 3. odstavku 76. člena KZ-1, veljavnega od 1. 11. 2008 dalje) začne pravdo za ugotovitev svojega zahtevka.

12V primerih, ko oškodovanec ni priglasil premoženjskopravnega zahtevka v kazenskem postopku, je namreč zakonsko predvidena pot, po kateri bi tožena stranka lahko od države (tožene stranke) zahtevala povrnitev škode, ki ji je nastala s kaznivim dejanjem, določena ravno v citirani zakonski določbi 3. odstavka 97. člena KZ. Druge škode pa tožeča stranka ni uveljavljala, čeravno je svoj zahtevek utemeljevala tudi z domnevno protipravnim ravnanjem tožene stranke (oziroma kazenskega sodišča v njenem svojstvu).

13Ker se uveljavljanja ugotovitvenega zahtevka zoper državo tožeča stranka ni poslužila (tega niti ne zatrjuje), torej tudi po presoji pritožbenega sodišča vzročna zveza med domnevno nezakonitim ravnanjem tožene stranke in škodo (v kazenskem postopku zoper mladoletnega Č. odvzetim zneskom 479,00 EUR), ni podana.

14Izpodbijana sodba se je torej kljub zmotni uporabi materialnega prava izkazala za pravilno (5. točka 1. odstavka 358. člena ZPP), zaradi česar je pritožbeno sodišče odločilo, kot izhaja iz izreka te sodbe. Ostalih kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP), pa ni našlo, zato je neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

15Tožeča stranka s pritožbo ni uspela, zato sama krije svoje stroške pritožbenega postopka (1. odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 154. člena ZPP).

__________________________________________________________________

(1) Uradni list RS, št. 73/07 - uradno prečiščeno besedilo, 45/08 - ZArbit, 45/08, 111/08 - Odl. US, 121/08 - Skl. US, 57/09 - Odl. US, 12/10 - Odl. US, 50/10 - Odl. US, 107/10 - Odl. US, 75/12 - Odl. US, 76/12 - popr., 40/13 - Odl. US, 92/13 - Odl. US, 6/14 in 10/14 - Odl. US.

(2) Uradni list RS, št. 95/04 - uradno prečiščeno besedilo, 55/08 - KZ-1 in 5/09 - Odl. US.