VSL sklep II Cp 2364/2015

I. Pritožba tožene stranke se zavrže.

II. Pritožbi tožeče stranke se delno ugodi, izpodbijani sklep se v II. točki izreka v delu, v katerem se nanaša na odločitev o zavrženju tožbe glede razveljavitve volilnega zapisnika z dne 24. 5. 2013, razveljavi in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

III. Sicer se pritožba tožeče stranke zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v II. točki v izpodbijanem in nerazveljavljenem delu potrdi.

IV. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

1Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog tožnika za prekinitev postopka do pravnomočne odločitve o obnovi postopka v zadevi P 177/2014. Nadalje je zavrglo tožbo v delu: „naj se volilni pravilnik v organe Študentskega kluba X z dne 28. 12. 2013 razveljavi zaradi ugotovljene ničnosti, prav tako pa se zaradi grobih kršitev temeljnega akta društva in zlorabljanja nadrejenega položaja s strani upravnega odbora do ostalih članov v društvu razveljavi volilni zapisnik z dne 24. 5. 2013 ter 11. 12. 2012 in da naj se razveljavi spremembo temeljnega akta z dne 11. 12. 2012, kakor tudi, da naj sodišče na podlagi podatkov, ki so razvidni iz registra društev RS ter upravne odločbe Upravne enote ... o zadnji spremembi zastopnika v društvu iz leta 2011 ter temeljnih določb Statuta Študentskega kluba X (v nadaljevanju Statut), ugotovi, da A. A. ni več zastopnica društva s polnimi pooblastili in tako v nadaljevanju ne more več razpolagati s finančnimi sredstvi društva oz. ravnati v skladu z dejanji, ki bi bila po svoji naravi izven tekočih poslov za nujno delovanje društva“.

2Tožnik vlaga pritožbo(1) zoper II. točko izreka izpodbijanega sklepa, to je sklep o zavrženju tožbe iz vseh pritožbenih razlogov, navedenih v 338. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Predlaga, da pritožbeno sodišče ugodi pritožbi in sklep v izpodbijanem delu razveljavi ter zadevo v tem delu vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Relevantno za rešitev te zadeve, tožnik v bistvenem navaja, da se je sodišče prve stopnje v zvezi z vprašanjem občnega zbora z dne 2. 3. 2014 pravno nesporno, toda pristransko v odnosu do toženke, sklicevalo na pravnomočno zamudno sodbo P 177/2014, v zvezi s katero je tožnik vložil predlog za obnovo zaradi nepravilne vročitve in ker toženke ni zastopal njen zakoniti zastopnik oziroma pooblaščenec ni imel veljavnega pooblastila. Pritožnik se čudi, da je sodišče v navedeni zadevi sprejelo tožbo, čeprav B. B. ni predložila dokazil, da se je zoper odločitev organov prej pritožila skladno z drugim odstavkom 14. člena Zakona o društvih (ZDru-1). Tožniku ni jasno, kako je B. B. kljub neveljavno sklicanemu občnemu zboru sodišče štelo za zakonito zastopnico zgolj z argumentom, ker ni nikjer dokaza, da bi bil sklep z dne 24. 5. 2013 razveljavljen. Ravno s to tožbo in tudi s tožbo v zadevi P 154/2013, ki jo je vložila druga članica pri istem sodišču, člani želijo pridobiti sodno odločbo, ki bo sklep o izvolitvi B. B. razveljavil. Kljub temu, da takšne odločbe še ni, bi se moralo sodišče prve stopnje, če ne drugo, pa vsaj zaradi vprašanja pravilnega zastopanja tožene stranke, bolj argumentirano opredeliti do tega, zakaj B. B. šteje kot zakonito zastopnico v tem postopku, predvsem zato, ker akti toženca nakazujejo na to, da občni zbor z dne 24. 5. 2013, ki ga je po izteku njenega mandata sklicala članica A. A., ni bil sklican v skladu z 11. členom Statuta toženca, ki pravi, da občni zbor skliče predsednik in ne član društva. Mandat predsednika pa je omejen (12. člen Statuta). V zvezi s tem pa se sklicuje na zadevo Pdp 1385/2000. Sodišče je torej prezrlo določbi Statuta, in sicer 11. člen glede upravičencev za sklic občnega zbora in 12. člen, ki določa trajanje mandata. Navaja, da obstoječa sodna praksa Upravnega ter Višjega delovnega in socialnega sodišča potrjuje, da neveljavno sklicana skupščina ne more sprejemati pravno zavezujočih aktov in da upravičenec do sklica volitev ne more sklicati volitev ali imenovati volilnih organov po izteku mandata, zato so posledice takih volitev nezakonite. Glede na 12. člen ZDru-1 je toženec v 12. členu Statuta določil, da ima predsednik mandat omejen na dve leti, zato kršitev Statuta pomeni hkrati kršitev zakona. Ne razume, zakaj volilni zapisnik z dne 24. 5. 2013 ni odločitev organov društva, zaradi česar sodno varstvo zoper njega ni dopustno, sodišče pa šteje na podlagi istovrstnega akta B. B. za zakonito zastopnico, s tem pa pooblastila pooblaščencu za veljavna. Navedeno dodatno podkrepi s tem, da je toženec k vlogi za registracijo zastopnika na upravni enoti priložil zapisnik volilne komisije z dne 24. 5. 2013, torej akt, ki ga sodišče prve stopnje ne šteje za akt organa društva. Toženec je 30. 4. 2013, ko je občni zbor sklicala članica, kršil Statut in zakon, zato sprejeti akt na njem, na podlagi katerega B. B. utemeljuje svoje upravičenje za zastopanje, ni veljaven. Sklicuje se na stališče sodne prakse, da akti, sprejeti v nasprotju s pravili društva, nimajo pravnih učinkov, zato ni treba dokazovati, da je bil akt razveljavljen. Sodišče bi moralo že v okviru vprašanja v zvezi s pravilnim zastopanjem presojati, ali je bila B. B. izvoljena veljavno. Kar se tiče očitka, da tožba ni bila vložena zoper odločitev organa društva, poudarja, da volilni pravilnik toženca od 7. člena dalje opredeljuje volilno komisijo kot organ, ki je pooblaščen za izvajanje volitev organov. Nadalje opozori, da občni zbor 24. 5. 2013 v zvezi z volitvami ni sestavljal nobenega drugega zapisnika občnega zbora, pač pa le zapisnik volilne komisije, ki je izvajala volitve organov in preštela glasove navzočih članov, nato pa s sklepom ugotovila, da so člani sprejeli sklep o izvolitvi predsednice B. B. Zoper ta zapisnik pa je pritožnik na podlagi 21. člena volilnega pravilnika 27. 5. 2013 vložil pritožbo. Poudarja, da četudi v tožbenem zahtevku omenja volilni zapisnik (oziroma njegove sklepe), smiselno zahteva razveljavitev sklepa, na podlagi katerega je bila B. B. izvoljena za predsednico toženca. Ne strinja se z zaključkom sodišča prve stopnje, da kot pristopni član ni imel pravnega interesa za vložitev tožbe, saj da ta ni mogla vplivati na njegove pravice kot pristopnega člana toženca. Pri tem se sklicuje na zadevi U-I-57/07 in II Ips 289/2011. Pristopni član, čeprav ima skladno s Statutom društva le nekatere pravice, lahko zahteva njegovo zakonito delovanje. Pri tem pa ne gre za vprašanje aktivne ali pasivne volilne pravice. Sodišče prve stopnje ni pazilo ves čas postopka na prvi stopnji na okoliščino, ali je toženca zastopala zakonita zastopnica oziroma pooblaščenec, zato je kršilo 11. točko drugega odstavka 339. člena ZPP, kar terja razveljavitev izpodbijanega sklepa. Dveletni mandat B. B. se je 24. 5. 2015 iztekel. Sodišče bi lahko pred izdajo izpodbijanega sklepa določilo začasnega zakonitega zastopnika, ki bi lahko preklical naknadno odobritev dejanj oziroma pripoznal toženčev tožbeni zahtevek, vendar je sodišče prve stopnje kljub izteku dveletnega mandata štelo B. B. za zakonito zastopnico. V primeru, da bi pritožbeno sodišče vseeno štelo naknadno pooblastitev s strani B. B. za utemeljeno, pa navaja tudi druge razloge, zakaj pooblastili z dne 11. 8. 2014 in 1. 12. 2014 nista veljavni. Dne 2. 3. 2014 je bil namreč kot zakoniti zastopnik toženca imenovan tožnik, zato je le on imel pravico pooblaščati pooblaščenca, a mu pooblastila ni podaljšal niti priznal njegovih dejanj za nazaj, o čemer je 10. 4. 2014 obvestil sodišče z dopisom. V času pooblastila z dne 11. 8. 2014 sklepi z dne 2. 3. 2014 še niso bili razveljavljeni. Nadalje poudarja tudi, da je bil 25. 5. 2014 na podlagi novih podpisov sklican še en izreden občni zbor društva, na katerem je bila kot zakonita zastopnica izvoljena C. C. Tožniku se glede na to poraja vprašanje, kako je lahko B. B. s pooblastilom z dne 11. 8. 2014 pooblastila ali naknadno odobrila ravnanja pooblaščenca toženke, če pa je društvo prva zastopala do 30. 9. 2014, ko je kot predsednica skladno z 11. členom Statuta sklicala nov občni zbor, na katerem je bil ponovno izvoljen za zakonitega zastopnika tožnik. Glede njegove izvolitve je sodišče v izpodbijanem sklepu zapisalo, da je dobra dva meseca pred njegovo ponovno izvolitvijo B. B. pravočasno naknadno odobrila toženčeva dejanja. Sklep občnega zbora z dne 30. 9. 2014 ni bil zajet v pravnomočni zamudni sodbi in med tem postopkom ni bil razveljavljen, zato bi moralo sodišče prve stopnje pri presoji vprašanja, kdo je zastopnik, upoštevati tudi ta sklep. Glede začasne odredbe upravnega sodišča navaja, da je bila izdana do izdaje sodbe v upravnem sporu I U 1306/2014 z dne 27. 5. 2015, kar pomeni, da je bila začasna odredba razveljavljena že mesec dni pred izdajo sklepa. Poleg tega je upravno sodišče imenovalo zastopnika le za pravni promet, saj upravno sodišče ni pristojno za reševanje civilnih sporov oziroma je bila začasna odredba izdana le za namen, da društvo lahko nastopa v pravnem prometu, ne pa, da ima s tem določenega zakonitega zastopnika v civilnopravnih odnosih. Toženec je utemeljeno sklical občni zbor s podpisi članov in ne s strani predsednika, saj glede na odstopno izjavo A. A. toženec do spomladi 2014 ni imel predsednika. Četudi je hipotetično imel predsednico, pa Statut glede sklicevanja občnega zbora ni skladen z ZDru-1, saj Statut, kljub temu, da je občni zbor najvišji organ, njegov sklic pridržuje le predsedniku. Statut ni omogočal sklica izredne skupščine, preko katerega bi imeli člani vpliv na delovanje organov. Zato je bil občni zbor z dne 2. 3. 2014 in z dne 25. 5. 2014 sklican v skladu z drugim odstavkom 13. člena ZDru-1. Sklepi, sprejeti na njiju so bili glede na sklepčnost sprejeti veljavno, vendar jih sodišče vseeno ni upoštevalo.

3Tožnik je vložil pritožbo zoper II. točko izreka izpodbijanega sklepa tudi v imenu društva (toženca), in sicer kot njegov domnevni zakoniti zastopnik. Pritožbeno sodišče zaradi nedopustnosti pritožbe njene vsebine ne povzema.

4Vsaka od pritožb je bila vročena nasprotni stranki, vendar nobena od pravdnih strank nanjo ni odgovorila.

5Pritožba toženca ni dovoljena, pritožba tožnika pa je delno utemeljena.

6Sodišče druge stopnje je v razveljavitvenem sklepu II Cp 73/2015 z dne 4. 3. 2015 sodišču prve stopnje naložilo, naj ugotovi, ali je B. B., (ki je podala pooblastilo odvetniku D. 11. 8. 2014 in 1. 12. 2014, ki ju je mogoče šteti kot odobritev procesnih dejanj odvetnika v tem postopku) moč šteti za dejansko zakonito zastopnico toženca oziroma naj se opredeli do trditev in dokazov tožnika v zvezi z občnim zborom dne 2. 3. 2014. Od ugotovljenega naj bi bila odvisna veljavnost odvetniku danega pooblastila. Nakazalo je tudi možnost, da eventuelno lahko sodišče prve stopnje postavi tožencu začasnega zastopnika skladno z 82. členom ZPP, kar je tožnik tudi predlagal.

7Iz podatkov poslovnega registra AJPES je razvidno, da je bil na podlagi sklepa Okrožnega sodišča v Ljubljani, opr. št. St 2794/2015 z dne 21. 7. 2015 v sodni register vpisan začetek stečajnega postopka nad tožencem – društvom (40. člen ZDru-1). S tem dnem je prišlo do prekinitve postopka po samem zakonu (4. točka prvega odstavka 205. člena ZPP). Ker je bil stečajni postopek začet po tem, ko so bila v pritožbenem postopku opravljena vsa procesna dejanja oziroma so potekli roki zanje, je pritožbeno sodišče, ob smiselni uporabi drugega odstavka 207. člena ZPP, po seji senata izdalo odločbo.

O pritožbi toženca

8Pravico do pritožbe ima oseba, ki ima pravni interes zanjo, sicer je pritožba nedovoljena (četrti odstavek 343. člena ZPP). To pomeni, da ima pravico do pritožbe le tista stranka, katere pravni položaj se z odločbo pritožbenega sodišča lahko glede njenega konkretnega zahtevka izboljša. Sodišče prve stopnje je v tej zadevi zavrglo tožbo in s tem odločilo v korist toženca, zato toženec nima pravnega interesa za vložitev pritožbe. Pritožbeno sodišče jo je zato zavrglo (1. točka 365. člen ZPP). Dodati je, da je podana kolizija interesov, saj je tožnik najprej vložil pritožbo v imenu društva kot njen domnevni zakoniti zastopnik, nato pa tudi v svojem imenu, in sicer kot član društva.

O pritožbi tožnika

9V okviru vprašanja, ali se štejejo pravdna dejanja pooblaščenca toženca za veljavna, je bilo treba ugotoviti, ali je bila B. B. v času podelitve pooblastil odvetniku toženca z dne 11. 8. 2014 in 1. 12. 2014, ki ju je mogoče šteti kot odobritev njegovih procesnih dejanj v tem postopku, dejanska zakonita zastopnica. Ob tem sodišče hkrati presoja, ali so izpolnjene procesne predpostavke (ali je bilo pooblaščencu dano veljavno pooblastilo), in odloča o oblikovalnem tožbenem zahtevku za razveljavitev volilnega zapisnika z dne 24. 5. 2013. Povedano drugače: od veljavnosti volilnega zapisnika je odvisno, ali je bila B. B. na njegovi podlagi upravičena pooblastiti odvetnika, ki je opravil pravdna dejanja v tem postopku.

10Skladno s prvim odstavkom 14. člena ZDru-1 ima vsak član društva pravico v roku enega leta od sprejetja dokončne odločitve pred sodiščem izpodbijati odločitve organov društva, ki so bile sprejete v nasprotju z zakonom ali temeljnim ali drugim splošnim aktom društva.

11Sodišče prve stopnje je sicer ugotovilo, da je predpostavka za dopustnost tožbe, ki je izčrpanje pritožbene poti znotraj društva (drugi odstavek 14. člena v zvezi s petim odstavkom 13. člena ZDru-1), izpolnjena, vendar je zaključilo, da je tožba nedopustna, in sicer iz drugih razlogov; prvič, ker volilni zapisnik z dne 24. 5. 2013 (v nadaljevanju volilni zapisnik) ne predstavlja odločitve organa društva in drugič, zaradi pomanjkanja pravnega interesa, češ da tožba ni mogla vplivati na tožnikove pravice kot pristopnega člana. Z zavzetima stališčema se ni moč strinjati.

12Volilni zapisnik kot tak pomeni odločitev organa društva, saj odločitev o izvolitvi B. B. za predsednico v drugi obliki ni obstajala. Odločitev ni bila sprejeta v obliki sklepa na zapisnik občnega zbora ali celo posebnega sklepa, temveč na zapisnik volilne komisije v delu, v katerem je ta ugotovila, da je B. B. prejela najvišje število glasov na seji prisotnih članov in da je bila izvoljena za predsednico. Pritožnik utemeljeno opozarja, da z navedbo volilnega zapisnika z dne 24. 5. 2013 (t. i. Zapisnik volilne komisije na rednem občnem zboru Študentskega kluba X, dne 24. 5. 2013; B12) v tožbenem zahtevku dejansko zahteva razveljavitev sklepa o njeni izvolitvi. Nadalje upravičeno poudarja, da je sodišče na podlagi istega zapisnika, čeprav ga je v obrazložitvi poimenovalo kot sklep o izvolitvi, utemeljilo upravičenje B. B. za zastopanje društva. Končno, ni dvoma, da je volilna komisija organ, ki je pooblaščen za izvajanje volitev organov društva in s tem za ugotavljanje volje članov za izvolitev predsednika. Glede na navedeno volilni zapisnik nedvomno predstavlja odločitev organa društva, ki jo član društva lahko izpodbija pred sodiščem.

13Nadalje je zmotno stališče prvostopenjskega sodišča, da tožnik kot pristopni član (ugotovitve izpodbijanega sklepa, da je bil pristopni in ne redni član, pritožba ne izpodbija) ni imel pravnega interesa za vložitev tožbe, ker tožba ni mogla vplivati na njegove pravice. Skladno s 6. členom Statuta je pristopni član tisti, ki ob začetku študijskega leta ne podpiše nove pristopne izjave in ne predloži originalnega potrdila o vpisu, na občnem zboru nima glasovalne pravice in pravice voliti ne pravice biti izvoljen v organe društva. Po prepričanju pritožbenega sodišča aktivno in pasivno volilno pravico ne gre enačiti z upravičenjem člana, da s tožbo izpodbija odločitve organov. Čeprav razveljavitev volilnega zapisnika z dne 24. 5. 2013 ne bi vodila do izboljšanja tožnikovega pravnega položaja (npr. v smislu njegove izvolitve za zakonitega zastopnika), ima vseeno pravni interes za vložitev tožbe. Skladno z utrjeno sodno prakso Ustavnega sodišča in rednih sodišč je pravno varstvo člana društva širše, ne glede na to, ali odločitev organa društva krši njegovo pravico. Omenjeno varstvo naj omogoči uresničitev cilja ustanovitve in delovanja društva oziroma sodno varstvo objektivne zakonitosti.(2) Po prepričanju pritožbenega sodišča je do njega upravičen tudi pristopni član, ki ima glede na trditve tožnika (le) pravico do udeleževanja pri projektih društva. Opisani pravni interes bi bil lahko v primeru začetega stečaja vprašljiv, saj društvo od tega trenutka ne deluje več za uresničevanje interesov njegovih članov, temveč s ciljem unovčitve stečajne mase ter hkratnega in enakomernega poplačila upnikov, stečaj pa pomeni gotovo prenehanje društva.

14Zaradi napačnega materialnopravnega izhodišča, da procesne predpostavke za vložitev tožbe niso podane, sodišče prve stopnje ni odločalo o utemeljenosti tožbenega zahtevka za razveljavitev volilnega zapisnika z dne 24. 5. 2013. Posledično se ni opredelilo do tožnikovih trditev, da občni zbor tega dne ni bil sklican veljavno, ker sklicateljica A. A. takrat ni bila več predsednica zaradi poteka dveletnega mandata (11. in 12. člen Statuta). Navedeno zahteva razveljavitev sklepa sodišča prve stopnje v navedenem delu.

15Pritožbeno sodišče je kljub razveljavitvi odločitve glede tožbenega zahtevka za razveljavitev volilnega zapisnika z dne 24. 5. 2013 moralo preveriti pravilnost odločitve glede vprašanja, ali je bil tožnik veljavno izvoljen za predsednika toženca na občnem zboru dne 2. 3. 2014, saj to vprašanje ni odvisno od ugotovitve, ali je bila B. B. ustrezno imenovana za predsednico toženca ali ne.(3) Tožnikovo (kasnejše) imenovanje bi namreč pomenilo, da B. B. ni mogla biti več zakonita zastopnica v času podelitve spornih pooblastil odvetniku. Sodišče prve stopnje se je v zvezi s tem utemeljeno sklicevalo na pravnomočno zamudno sodbo z dne 3. 11. 2014, s katero je isto sodišče v drugem postopku ugotovilo ničnost zapisnika občnega zbora in sklep izrednega občnega zbora z dne 2. 3. 2014 med drugim tudi glede izvolitve tožnika za zakonitega zastopnika toženca (B90). Ničnost navedenih dokumentov je imela za posledico neveljavnost izvolitve tožnika za zakonitega zastopnika, pri čemer je v tem postopku odveč presoja, ali je sodišče postopalo skladno z zakonom. Sodišče in stranke so namreč vezane na pravnomočen izrek odločbe, čeprav je odločitev napačna ali nezakonita. Institut pravnomočnosti, ki je ustavnopravno varovana dobrina (158. člen Ustave RS), služi ustalitvi rešitve v zadevi, ne glede na to, ali je odločitev pravilna, pravična in zakonita, in spoštovanju načela pravne varnosti. Zato se pritožbeno sodišče ne opredeljuje do obširnih pritožbenih pomislekov glede ustreznosti postopanja sodišča v drugem postopku (prvi odstavek 360. člena ZPP).

16Pritožbene navedbe glede izvolitve C. C. na izrednem občnem zboru dne 25. 5. 2014, s katerimi si tožnik prizadeva izpodbiti zaključek sodišča prve stopnje, da je bila v času podelitve spornih pooblastil zakonita zastopnica B. B., predstavljajo nedovoljene pritožbene novote, ki ne terjajo odgovora sodišča druge stopnje (prvi odstavek 337. člena ZPP). V pritožbi zatrjevana izvolitev tožnika za zakonitega zastopnika dne 30. 9. 2014 pa je za ustreznost podelitve spornih pooblastil in s tem za naknadno odobritev dejanj odvetnika D. brez pomena, saj sega v čas po podelitvi (prvega) pooblastila s strani B. B. dne 11. 8. 2014. Prav tako glede na v pritožbi neizpodbito ugotovitev izpodbijanega sklepa, da pooblastilo odvetniku toženca ni bilo preklicano,(4) tožnikova morebitna naknadna izvolitev nima nobenega vpliva na veljavnost pooblastil. V primeru nastopa novega zakonitega zastopnika ima pooblaščenec še naprej pravico opravljati pravdna dejanja do preklica pooblastila (prvi odstavek 100. člena ZPP).

17Nedvomno pa je pooblastilo odvetniku D. prenehalo z začetkom stečajnega postopka nad tožencem (drugi odstavek 101. člena ZPP, prvi odstavek 245. člena ZFPPIPP). Pooblastilo za zastopanje v tem pravdnem postopku je torej z dnem 21. 7. 2015 prešlo na stečajnega upravitelja. Sodišče prve stopnje bo zaradi delne razveljavitve izpodbijanega sklepa moralo v ponovljenem postopku izdati sklep o prekinitvi pravdnega postopka (4. točka prvega odstavka 205. člena ZPP). Stečajni dolžnik je toženec, postopek pa teče o zahtevku, v katerem ni vsebovana terjatev (gre za nedenarno terjatev, ki ne more vplivati na obseg stečajne mase), zato se bo postopek lahko nadaljeval, ko ga bo prevzel stečajni upravitelj oziroma ko ga bo sodišče prve stopnje pozvalo, da to stori (prvi odstavek 208. člena ZPP).

18Poleg presoje veljavnosti danih pooblastil in s tem naknadne odobritve dejanj odvetnika je bilo v postopku na prvi stopnji relevantno tudi vprašanje, ali je imelo društvo zakonitega zastopnika ob zaključku postopka na prvi stopnji. Od odgovora nanj je bila odvisna postavitev začasnega zastopnika. Z začetkom stečaja toženca, od katerega je zakoniti zastopnik društva stečajni upravitelj, imenovanje začasnega zastopnika ni več na mestu. V zvezi s tem je odpadla potreba po opredelitvi do pritožbenih navedb glede pravilnosti stališča sodišča prve stopnje, ki je črpalo upravičenje B. B. za zastopanje društva (ob koncu postopka na prvi stopnji) iz začasne odredbe, izdane v upravnem (registrskem) postopku(5), in glede uveljavljane absolutne kršitve določb pravdnega postopka iz 11. točke drugega odstavka 339. člena ZPP zaradi domnevnega prezrtja dejstva, da se je J. dveletni mandat iztekel pred izdajo izpodbijanega sklepa.

19Sodišče druge stopnje je po navedenem ugodilo pritožbi, izpodbijani sklep v delu glede razveljavitve volilnega zapisnika z dne 24. 5. 2013 razveljavilo in zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP), saj zaradi zmotne ocene o neobstoju tožnikovega pravnega interesa sodišče prve stopnje ni meritorno odločilo o navedenem delu tožbenega zahtevka. V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje ugotoviti, ali so utemeljene tožnikove trditve, da občni zbor dne 24. 5. 2013 ni bil pravilno sklican, ker A. A. takrat ni bila več predsednica zaradi poteka dveletnega mandata, zaradi česar ni imela pooblastila za sklic občnega zbora (11. in 12. člen Statuta). Predtem bo sodišče prve stopnje moralo izdati sklep o prekinitvi pravdnega postopka in pozvati stečajnega upravitelja, da prevzame pravdo in nato takoj nadaljevati postopek, ne da bi čakalo na izjavo stečajnega upravitelja o prevzemu pravde. ZPP namreč ne določa, da bi moral stečajni upravitelj za prevzem pravde opraviti kakšno pozitivno dejanje. Nadalje, še preden bo odločalo o utemeljenosti tožbenega zahtevka, pa bo moralo vnovič preveriti, ali ima tožnik glede na začeti stečajni postopek(6) še vedno pravni interes za pravno varstvo, kot je nakazano v 13. točki obrazložitve te odločbe. Nasprotno je pravilna odločitev o zavrženju tožbe v preostalem delu - glede zahtevkov na razveljavitev volilnega pravilnika v organe Študentskega kluba X z dne 28. 12. 2013 zaradi ugotovljene ničnosti ter volilnega zapisnika z dne 11. 12. 2012 in na ugotovitev, da A. A. ni več zastopnica društva s polnimi pooblastili, v tem delu tudi niso podane po uradni dolžnosti upoštevne kršitve procesnega in materialnega prava (drugi odstavek 350. člena ZPP). Sodišče druge stopnje je zato pritožbo v preostalem delu zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje v preostalem delu (2. točka 365. člena ZPP).

20Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP.

-------------

Op. št. (1): Glede na oštevilčenje vloge s strani pritožnika je razbrati, da manjka četrta stran.

Op. št. (2): Primerjaj odločbo Ustavnega sodišča RS U-I-57/07 z dne 15. 10. 2008 in odločbi VSRS II Ips 289/2011 z dne 5. 9. 2013 ter II Ips 77/2013 z dne 19. 3. 2015.

Op. št. (3): Veljavno imenovanje B. B. za zakonito zastopnico ne bi izključilo morebitno kasnejšo izvolitev tožnika za predsednika toženca. Po drugi strani pa ugotovitev, da je najti pomanjkljivosti v postopku njene izvolitve, ne bi vodila do zaključka, da je tožnik predsednik toženca.

Op. št. (4): Niti s strani tožnika ne, ki bi bil glede na zatrjevano izvolitev in dveletni mandat, lahko aktualni zakoniti zastopnik.

Op. št. (5): Izrek sklepa o začasni odredbi v registrskem postopku pred upravnim sodiščem v zadevi I U 1306/2014-10: „Zahtevi za izdajo začasne odredbe se ugodi tako, da se začasno za začasnega skrbnika oziroma zastopnika Študentskega kluba X, do nastopa pravnomočnosti sodne odločbe v tem upravnem sporu šteje B. B. […].“

Op. št. (6): Stečajni postopek nad društvom se je začel 21. 7. 2015, zato to dejstvo v prvem sojenju ni moglo biti upoštevano.