101. člen ZPP

Pravica do izjave ni sama sebi namen, temveč je njen namen v možnosti vpliva stranke na odločitev sodišča. Zato mora stranka pri uveljavljanju kršitve te pravice pojasniti, v čem konkretno je bila prikrajšana za svojo obravnavo pred sodiščem. V skladu s šestim odstavkom 236.a člena ZPP lahko sodišče odloči, da se namesto zaslišanja priče le prebere njena pisna izjava, ki je bila pridobljena v skladu s prejšnjimi odstavki navedenega člena ZPP. Zaslišanje priče mora sodišče izvesti le, če tako zahteva katera od strank. Ker v obravnavanem primeru nobena ni zahtevala neposrednega zaslišanja te priče, je prvostopenjsko sodišče ravnalo pravilno, ko ni izvedlo njenega zaslišanja, saj se je lahko oprlo na pisno izjavo. Če dogovor o plačilu ni bil dosežen, potem je višino tožbenega zahtevka mogoče utemeljiti na podlagi meril iz drugega odstavka 642. člena OZ: glede na čas, ki je običajno potreben, da se tak posel opravi, in glede na plačilo, ki je običajno za tako vrsto posla. Da bi lahko sodišče določilo običajno ceno, bi morala tožnica v svojih tožbenih trditvah natančno opredeliti, katero storitev je opravila, koliko časa je zanjo porabila, kolikšna je običajna cena takšne

Iz navedenega izhaja, da je sodišče prve stopnje utemeljeno izdalo sklep o prekinitvi postopka. Res je, kar izpostavlja pritožba, da se z začetkom stečajnega postopka nedenarne terjatve pretvorijo v denarne po tržni vrednosti v začetku stečajnega postopka (253. člen ZFPPIPP) in da zahtevek, ki je predmet stopničaste tožbe iz prvega odstavka 182. a člena ZPP (zahtevek na izročitev listin), takšne terjatve ne vsebuje. Nedenarna terjatev iz drugega odstavka 20. člena ZFPPIPP je namreč takšna terjatev, s katero upnik od dolžnika zahteva izpolnitev neke nedenarne terjatve ali izvedbo storitve. V obeh primerih je treba to zakonsko dikcijo dopolniti tako, da gre za terjatve, ki neposredno vplivajo na obseg stečajne mase (povzeto iz že citirane objave v reviji Odvetnik 2013). Takšna terjatev po pravilnih izvajanjih pritožbe v zahtevku, ki se obravnava v predmetni pravdi, ni vsebovana, vendar pa ta okoliščina ne vpliva oziroma ne more vplivati na dejstvo prekinitve postopka. Slednji se iz razlogov, ki so navedeni zgoraj, zaradi začetka stečaja prekine po samem zakonu (4. točka prvega odstavka 205. člena ZPP). Okoliščina, da zahtevek ne vsebuje nedenarne terjatve, ki se z začetkom stečaja

Ker je bila tožnica dne 30. 6. 2023 izbrisana iz sodnega registra zaradi pripojitve k prevzemni družbi A., d. o. o., je bil postopek v tej zadevi je po samem zakonu prekinjen z dnem izbrisa tožnice. Postopek, ki je bil prekinjen zaradi prenehanja pravne osebe, se nadaljuje, ko ga pravni nasledniki pravne osebe prevzamejo ali ko jih sodnik povabi, naj to storijo. Zato je Vrhovno sodišče pravno naslednico tožnice pozvalo, naj postopek prevzame, in hkrati sklenilo tudi, da se postopek nadaljuje. Ker je pooblastilo izbrisane tožnice prenehalo, je Vrhovno sodišče s tem sklepom univerzalni pravni naslednici izbrisane tožnice naložilo, naj predloži novo pooblastilo pooblaščencu, ki ima opravljen pravniški državni izpit ali dokaz, da ima njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit.

Neobstoječi pravni subjekt ne more biti (več) stranka v upravnem sporu ter tudi ne more vlagati pravnih sredstev in tudi nihče nima pravice v njegovem imenu vlagati pravnih sredstev.

Višje sodišče pri odločitvi ni upoštevalo navedb, ki sta jih toženca dala v odgovoru na pritožbo, vloženem po odvetniku. Za prvotoženko zato, ker odvetnik tudi po pozivu sodišča ni predložil pooblastila stečajnega upravitelja, pooblastilo prvotoženke, dano odvetniku pred začetkom stečajnega postopka nad njo, pa je z dnem začetka stečajnega postopka prenehalo. Za drugotoženca zato, ker se izpodbijani sklep nanj ne nanaša. Sodišče zaradi prekinitve postopka, do njegovega nadaljevanja, ne sme izdati sklepa o ustavitvi postopka. O umiku tožbe bo sodišče prve stopnje v nadaljevanju še odločalo, ko (če) bo pred tem ugotovilo, da se pravdni postopek proti prvotoženki lahko nadaljuje, ker so izpolnjeni zakonski pogoji in bo izdalo sklep o nadaljevanju postopka.

Stečajna upraviteljica je v obravnavanem postopku po samem zakonu pridobila vsa pooblastila za zastopanje stečajnega dolžnika, saj se pravdna zadeva nanaša na tožnikov odškodninski zahtevek, ki lahko vpliva na stečajno maso. Tožnikova stalna skrbnica posledično z začetkom stečajnega postopka ni več njegova zakonita zastopnica v delu, ki se nanaša na premoženje stečajne mase. Pritožba pa je nedovoljena tudi zato, ker je naperjena zoper tisti del odločitve sodišča druge stopnje (sodbo), s katerim je bila tožnikova pritožba zavrnjena, in ne zoper razveljavitveni sklep. Zoper ta del odločitve sodišča druge stopnje, s katerim je postala delna zavrnitev njegovega zahtevka pravnomočna, bi tožnik lahko vložil le predlog za dopustitev revizije, vendar bi ga moral vložiti po odvetniku.

Po stališču pravne teorije spadajo v del pogodbene podlage - kavze - vse okoliščine, na katerih je utemeljeno pravno razmerje oziroma so z njim tesno povezane. Iz ugotovljenega dejanskega stanja izhaja, da je bil drugi toženec seznanjen z začetkom davčnega postopka. Prav tako so mu bile znane posledice izvedenega davčnega nadzora, saj je ob zaslišanju izpovedal, da je v preteklosti davčni organ od njega že izterjeval davčne dolgove in je v posledici (tudi) te izterjave šel v osebni stečaj. Nadalje drugi toženec za odsvojene nepremičnine ni prejel nobenega plačila, v nepremičninah pa kljub njihovi odsvojitvi še naprej brezplačno živi. Iz dejanskega stanja tudi izhaja, da sta bili toženi stranki na podlagi intenzivnega poslovnega sodelovanja v razmerju medsebojne povezanosti in da je prvo tožena stranka, ne da bi za to morala opraviti nasprotno dajatev v obliki plačila kupnine, od drugega toženca prejela v (zemljiškoknjižno) last več nepremičnin in prejela zemljiškoknjižno dovolilo za vknjižbo nepremičnin na svoje ime v zemljiški knjigi, nato pa je brezplačno prejete nepremičnine še brezplačno pustila v uporabi drugemu tožencu in njegovi družini. Na podlagi vseh navedenih ok

Razveljavitve Pogodbe o prenosu poslovnega deleža ni mogoče izenačevati z izpolnitvijo v tej pravdi uveljavljanega zahtevka za ugotovitev ničnosti omenjene pogodbe. Toženki s podpisom Sporazumne razveze Pogodbe o prenosu poslovnega deleža nista priznali ničnosti te pogodbe, pač pa sta razvezali za njiju do tedaj veljavno pogodbo.

Z začetkom stečajnega postopka stečajni upravitelj po samem zakonu pridobi pooblastila za zastopanje stečajnega dolžnika v pravdah, potrebnih za sodno uveljavitev terjatve, ki so del stečajne mase. Odvetnica drugotoženo stranko zastopa na podlagi neveljavnega pooblastila, ker ga ni podpisal zakoniti zastopnik.

V primerih, ko odvetnik predloži pooblastilo, ki ni veljavno, ker ga ni podpisal zakoniti zastopnik, naj bi sodišče uporabilo zakonsko možnost, da začasno dopusti opravo procesnih dejanj osebi, ki ni predložila ustreznega pooblastila. Vendar pa mora določiti tudi rok za predložitev pooblastila ali izkaz odobritve stranke za opravljena procesna dejanja. To zahtevo je treba nasloviti na domnevnega pooblaščenca.

Sklicevanje na razlago določb ZPP o vročanju in štetju rokov, ki ni v skladu z aktualno sodno prakso in pri katerem ni upoštevano že nekaj časa veljavno načelno mnenje Vrhovnega sodišča RS z občne seje dne 14. 1. 2015, predstavlja za vrnitev v prejšnje stanje neupošteven razlog. Ker sklep o nadaljevanju izvršbe pooblaščenki ni bil vročen zaradi zastopanja novega dolžnika (o tem zastopanju sodišče tedaj še ni bilo obveščeno), temveč kot pooblaščenki za zastopanje prvotnega dolžnika, ki tedaj ni več obstajal, te vročitve pooblaščenki v razmerju do novega dolžnika ni mogoče upoštevati kot pravilne in veljavne.

Od izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije dalje pravna oseba nima več pravne subjektivitete in s tem sposobnosti biti stranka. Zato v njenem imenu ni mogoče vložiti pravnega sredstva. Pooblastilo podeljeno po izbrisu pravne osebe iz registra, torej s strani neobstoječe osebe, ni veljavno. S prenehanjem pravne osebe preneha pooblastilo, ki ga je dala. Vložitev ugovora po izteku roka tudi ni dejanje, ki je potrebno za odvrnitev škode za stranko (tretji odstavek 101. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). S prenehanjem pravne osebe se postopek prekine ex lege na podlagi zakona (205. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), zato za odvrnitev škode zadošča obvestilo sodišču o nastopu te okoliščine.

V obravnavanem primeru je tožnik vložil tožbo po pooblaščencu že po začetku stečajnega postopka. Ker je bila tožnikova poslovna sposobnost omejena, za vložitev tožbe ni imel pravdne sposobnosti, zato je prvostopenjsko sodišče ravnalo pravilno, ko je pozvalo stečajno upraviteljico na odobritev njegovih pravdnih dejanj. Ker jih stečajna upraviteljica kot zakonita zastopnica stečajnega dolžnika ni odobrila, je prvostopenjsko sodišče ravnalo pravilno, ko je tožbo zavrglo.

Ob dejstvu, da iz obeh znakov izstopa beseda BOSS, ki predstavlja priimek, katerega si povprečni potrošnik bolj zapomni kot ime, to pomeni, da to predstavlja najbolj razlikovalen element obeh znakov. Neuporaba prejšnje znamke na trgu za blago iz razreda 34 ne predstavlja razloga za zavrnitev ugovora po točki b) prvega odstavka 44. člena ZIL-1, lahko pa tožnik neuporabo te znamke izpodbija pred sodiščem splošne pristojnosti po 120. členu ZIL-1. Presoja podobnosti med znaki ni neodvisna od presoje podobnosti med blagom/storitvami, ki jih konkurenčni znaki pokrivajo, in ker je v obravnavanem primeru podana tudi enakost blaga, je organ sprejel odločitev, skladno v tem postopku ugotovljenemu dejanskemu stanju. Okoliščine, ki morajo biti podane za to, da lahko govorimo o ''družini'' znamk, so večje število znamk, ki naj bi tvorile družino ali serijo, ob dodatnem pogoju, da morajo biti prisotne na trgu. Upravni organ je v postopku preizkusa prijave v zvezi z relativnimi razlogi za zavrnitev registracije vezan na ugovor. Pri preizkusu ugovora je vezan na dejansko stanje, ki ga je dolžan ugotavljati zgolj v okviru dejstev in dokazov, ki jih ponudijo stranke.

Pravila o izpodbijanju pravnih dejanj stečajnega dolžnika, določena v ZFPPIPP, omogočajo odpravo negativnih posledic, ki so nastale pred začetkom stečajnega postopka na podlagi veljavnih pravnih dejanj stečajnega dolžnika. V tem primeru torej ne gre za pravna dejanja, katerih (glavni) namen je izigrati tretje, pač pa za veljavne pravne posle, ki so zaradi insolventnosti stečajnega dolžnika pripeljala do neenakega obravnavanja upnikov. V primeru ničnega pravnega posla na podlagi 39. oziroma 40. člena OZ pa gre za absolutno neučinkovit posel proti vsakomur, in sicer že od sklenitve dalje. Obstoj upravičenja do zunajstečajnega in stečajnega izpodbijanja pravnih dejanj (255. člen in naslednji OZ ter 270. člen in naslednji ZFPPIPP) sam po sebi ne izključuje uveljavljanja ničnostnega zahtevka (86. člen OZ). To velja tudi obratno: upnik lahko izpodbija pravno dejanje (po OZ oziroma ZFPPIPP) in uveljavlja ničnost zahtevka. Uveljavljanje tožbenega zahtevka na ugotovitev ničnosti in izpodbijanje pravnih dejanj sta si po vsebini različna, materialno pravno pa se ne izključujeta niti v osebnem stečaju (2. odstavek 270. člena ZFPPIPP zahteva zgolj prilagoditev zahtevka po začetku steč

Nad tožencem je bil še pred zaključkom glavne obravnave pred sodiščem prve stopnje začet postopek osebnega stečaja, pritožbo pa je kljub temu vložila njegova dotedanja pooblaščenka, čeprav ji je z začetkom osebnega stečaja pooblastilo za zastopanje prenehalo in je to prešlo na stečajnega upravitelja. Ker ta odvetniške družbe ni pooblastil niti ni odobril že vložene pritožbe, je to vložila oseba, ki te pravice ni imela. Tako pritožbo je treba zavreči.

Jezikovna razlaga 386. člena ZFPPIPP res da nakazuje na to, da je poslovna sposobnost stečajnega dolžnika omejena le v primerih, ko gre za posle, ki pomenijo razpolaganje s stečajno maso v smislu zmanjševanja dolžnikovega premoženja, vendar pa je po oceni Vrhovnega sodišča določbo prvega odstavka 386. člena ZFPPIPP potrebno razumeti širše. Namen postopka osebnega stečaja je namreč v tem, da bi vsi upniki iz premoženja stečajnega dolžnika prejeli plačilo svojih navadnih terjatev do stečajnega dolžnika hkrati in v enakih delih (prvi odstavek 382. člena ZFPPIPP), pri čemer pa je stečajni upravitelj tisti, ki je v skladu z namenom ZFPPIPP upravičen in pooblaščen voditi posle insolventnega dolžnika ter ga zastopati pri procesnih in drugih pravnih dejanjih v zvezi s preizkusom terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic (1. točka drugega odstavka 97. člena ZFPPIPP). Njegova skrb je v prvi vrsti namenjena varstvu koristi upnikov, zato je v skladu z namenom stečajne zakonodaje pooblaščen za zastopanje stečajnega dolžnika pri vseh poslih in postopkih, ki kakorkoli vplivajo na obseg stečajne mase.

V skladu s prvim odstavkom 101. člena ZPP s prenehanjem pravne osebe preneha tudi pooblastilo, ki ga je ta v postopku dala. Četudi bi imela pravna oseba, ki na zgoraj navedeni način preneha, pravne naslednike, bi moral pooblaščenec, ki bi zastopal tega pravnega naslednika, pridobiti novo pooblastilo slednjega (in seveda izkazati pravno nasledstvo).

Ker gre za premoženje, ki spada v stečajno maso, mora revidenta (stečajnega dolžnika) v revizijskem postopku pred Vrhovnim sodiščem zastopati stečajni upravitelj, ki je tožnikov zakoniti zastopnik. Le stečajni upravitelj lahko odvetniški družbi podeli pooblastilo za zastopanje in tega ne more storiti revident sam.

Pooblastilo, ki je bilo v imenu tožeče stranke predloženo sodišču, je bilo dano potem, ko je tožeča stranka že prenehala in je bilo torej dano s strani pravnega subjekta, ki ni več obstojal. Neobstoječi pravni subjekt ne more vlagati pravnih sredstev in tudi nihče nima pravice v njegovem imenu vlagati pravnih sredstev, saj v skladu s prvim odstavkom 101. člena ZPP s prenehanjem pravne osebe preneha tudi pooblastilo, ki ga je dala. Glede na navedeno je obravnavano tožbo vložila oseba, ki ni imela te pravice.