VSL sodba in sklep II Cp 2940/2014

Pritožbi zoper sodbo se delno ugodi in se izpodbijana sodba:

- razveljavi v I. in v VII. točki izreka kolikor se odločitvi nanašata na prvega toženca in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje;

- spremeni v III. točki izreka, v IV. točki izreka kolikor se tožbeni zahtevek nanaša na podstrešne sobe in v VI. točki izreka, tako, da se zavrne tožbeni zahtevek, ki se glasi:

„III. Ugotovi se, kar je dolžna prva toženka S. d. o. o. kot investitor priznati, da v skladu s projektno dokumentacijo in gradbenim dovoljenjem št. 64100-3515-127/00 z dne 22. 8. 2000, ki je bilo izdano investitorju za gradnjo treh večstanovanjskih objektov z naslovi A., B. in C.,

- podstrešni prostori v stanovanjskem objektu z oznako – stavba št. 450 k. o. X – (ID 001), A., B. in C., kot skupni prostori (posebni skupni del) pripadajo posameznim etažnim lastnikom objekta v skladu z vsebino njihovih kupoprodajnih pogodb ter v skladu z velikostjo njihovih solastnih deležev na skupnih delih objekta.

IV. Ugotovi se, da sledeče nepremičnine:

- posamezni del št. 110 v stavbi št. 450 k. o. X (ID 002) – 2 podstrešni sobi št. C10 v podstrešju, v izmeri 54 m2, B., v stanovanjski stavbi v L. A., B. in C.;

- posamezni del št. 210 v stavbi št. 450 k. o. X (ID 003) – 2 podstrešni sobi št. E10 v podstrešju, v izmeri 54 m2, C., v stanovanjski stavbi v L., A., B. in C.;

- 2 podstrešni sobi v podstrešni mansardi stavbe A., v izmeri 54 m2, ki ju je tožena stranka S. d. o. o. brez vednosti in soglasja tožnikov prodala M. J., A., L. – ter ki sta del nepremičnine posameznega dela št. 9, v stavbi 450 k. o. X (ID 004),

niso v lasti prvotožene stranke, ker gre za skupne prostore, ki pripadajo vsakemu od etažnih lastnikov tega objekta v skladu z velikostjo njihovih solastnih deležev na skupnih delih objekta.

VI. Tožena stranka S. d. o. o. je dolžna v roku petnajst dni od prejema te sodbe tožnikom izstaviti za vknjižbo lastninske pravice primerno zemljiškoknjižno listino za vknjižbo nepremičnin iz prejšnjih dveh točk izreka te sodbe, sicer se šteje, da tako listino nadomešča pravnomočna sodba tega sodišča.“

Sicer se pritožba zavrne in sodba v preostalem izpodbijanem a nespremenjenem delu, potrdi.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Pritožba zoper sklep se zavrne in sklep potrdi.

1Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje razsodilo:

- da sta toženca dolžna na treh večstanovanjskih objektih z naslovi A., B. in C., L., nerazdelno v vseh stanovanjih v skladu z veljavnimi predpisi sanirati izvedeno plinovodno napeljavo z odvodom dimnih plinov z ukrepi za dovod zraka za zgorevanje in za prezračevanje na objektu, kot to izhaja in je predvideno v izvedenskem mnenju sodnega izvedenca D. D. z dne 12. 12. 2005 ter v skladu z izvedenskim mnenjem izvedenca E. E. z dne 15. 12. 2012, zlasti pa, na podlagi spremembe – izdelave načrtov strojnih instalacij in njihovi potrditvi pri pristojnem organu ter po predhodnem pozitivnem soglasju dobavitelja zemeljskega plina F. d. o. o., v vseh stanovanjih izvesti zamenjavo plinskih grelnikov vode s sodobnimi napravami ter vgraditi v vsa stanovanja plinske kombinirane grelnike vode z zaprto zgorevalno komoro z možnostjo priklopa na napeljave na zemeljski plin, in pridobiti novo dimnikarsko soglasje (I. točka izreka);

- tožbeni zahtevek v delu, ki se nanaša na podstrešna stanovanja v vseh treh objektih na naslovu A., B. in C., zavrnilo (II. točka izreka);

- ugotovilo, in kar je prvi toženec kot investitor dolžan priznati, da v skladu s projektno dokumentacijo in gradbenim dovoljenjem št. 64100-3515-137/00 z dne 22. 8. 2000, ki je bilo izdano investitorju za gradnjo treh večstanovanjskih objektov z naslovi A., B. in C., L., podstrešni prostori v stanovanjskem objektu z oznako – stavba št. 450 k. o. X (ID 001), A., B. in C., kot skupni prostori (posebni skupni del) pripadajo posameznim etažnim lastnikom objekta v skladu z vsebino njihovih kupoprodajnih pogodb ter v skladu z velikostjo njihovih solastnih deležev na skupnih delih objekta (III. točka izreka);

- da se ugotovi, da nepremičnine, v izreku konkretizirane kot vhod ali podstrešne sobe, niso v lasti prvega toženca, ker gre za skupne prostore, ki pripadajo vsakemu od etažnih lastnikov tega objekta v skladu z velikostjo njihovih solastnih deležev na skupnih delih objekta (IV. točka izreka);

- zavrnilo tožbeni zahtevek kot je razviden iz III. točke sodbe v delu, ki se nanaša na tožnico G. G. in v delu pod IV. h točko (V. točka izreka);

- odločilo, da je prvi toženec dolžan v roku petnajst dni tožnikom izstaviti za vknjižbo lastninske pravice primerno zemljiškoknjižno listino za vknjižbo nepremičnin iz prejšnjih dveh točk izreka sodbe, sicer se šteje, da tako listino nadomešča pravnomočna sodba sodišča (VI. točka izreka);

- odločilo, da sta toženca dolžna nerazdelno tožnikom povrniti 14.879,47 EUR stroškov postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (VII. točka izreka).

2Z izpodbijanim sklepom z dne 5. 2. 2013 je sodišče prve stopnje sodnemu izvedencu strojne stroke E. E. za izdelavo izvedenskega mnenja odmerilo nagrado in stroške v bruto znesku 1.452,42 EUR ter prispevek za PZI v znesku 128,54 EUR, skupaj 1.580,96 EUR; odločilo, da se po plačilu prispevka za PZI nagrada v bruto znesku 1.452,42 EUR nakaže na transakcijski račun izvedenca; odločilo, da je prvi toženec dolžan plačati manjkajoči predujem v višini 580,96 EUR na transakcijski račun Okrožnega sodišča v Ljubljani, v roku petnajst dni.

3Zoper sodbo in sklep je pravočasno pritožbo vložil prvi toženec.

4Zoper sodbo se pritožuje „iz vseh pritožbenih razlogov“ in predlaga, da pritožbeno sodišče razpiše obravnavo, pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek zavrne, s stroškovno posledico. Izpostavlja, da mu je sodišče prve stopnje naložilo, da mora ne le sanirati izvedeno plinovodno napeljavo skladno z mnenji izvedencev, pač pa tudi v vseh stanovanjih (razen v podstrešnih) izvesti zamenjavo plinskih grelnikov (torej peči) s „sodobnimi napravami“ ter vgraditi v vsa stanovanja plinske kombinirane grelnike z zaprto zgorevalno komoro z možnostjo priklopa na napeljave na zemeljski plin. Takšen tožbeni zahtevek je nesklepčen in neizvršljiv, v posledici je takšen tudi izrek sodbe. Sodba bi morala natančno in nedvoumno naložiti prvemu tožencu kaj je potrebno storiti. Tudi, če bi se pokazalo, da je v nekaterih stanovanjih neustrezno urejeno prezračevanje oziroma odvod dimnih plinov ter dovod zraka za zgorevanje in za prezračevanje na objektu, ne bi bilo nobenega razloga za zamenjavo peči. Izvedenec tudi ni nikoli pojasnil, kaj naj bi bilo z vgrajenimi pečmi narobe. V času vgradnje so se peči tipa B povsem običajno vgrajevale, Vaillant pa je visokokakovostna znamka, katere peči v konkretnih stanovanjih delujejo že več kot desetletje. Nobenega dokaza ni za to, da naj bi bil vzrok zastrupitve v stanovanju št. 3 A., L., nepravilno delovanje peči oziroma sistema plinskega ogrevanja. Kar dvanajst vsakoletnih meritev dokazuje, da je s pečmi in tudi z delovanjem celotnega sistema, vse v redu. Edina neugodna meritev je meritev E. z dne 10. 12. 2003, pri čemer pa enkratna meritev (pod vplivom zatrjevane zastrupitve) demantirala vse meritve do tedaj in tudi naslednje. Že med postopkom pred sodiščem prve stopnje je prvi toženec izpostavljal, da so bile meritve dne 10. 12. 2003 izvedene z neatestiranim inštrumentom in predlagal, naj se s tem v zvezi zasliši tedanji tehnični direktor E.,d. o. o., H. Navedene okoliščine v sodbi niso omenjene niti z besedo. Sodišče ne omeni tudi ne vsakoletnih meritev, ki izkazujejo ustreznost delovanja peči in celotnega sistema plinskih instalacij. Ne drži, da uporabno dovoljenje ni bilo pridobljeno zaradi „neprimernih in nevarnih plinskih peči v stanovanju“, temveč iz razloga nedokončane ureditve okolice, kot to izhaja tudi iz dopisa z dne 16. 3. 2003 UE L., oddelek za okolje in prostor. Javno podjetje F. je pred izdajo dovoljenja celoten ogrevalni in plinski sistem pregledalo in ugotovilo, da sta bili plinska in ogrevalna instalacija izvedeni v skladu s projektom in na predpisan način. Tudi ni res, da projekta strojnih instalacij ni bilo. Tehnični pregled je bil opravljen 9. 7. 2001. Jasno je, da brez popolne tehnične dokumentacije PGD – PZI, v kateri so v celoti obdelana vse strojne instalacije, le-teh ne bi bilo mogoče izvesti. Posebej PZI prvi toženec ni izdelal iz razloga, ker je že v PGD – PZI obdelano vse, kar je potrebno za izvajanje strojnih instalacij. Iz projektne dokumentacije izhaja, da so bile v stanovanjih tožnikov predvidene plinske peči tipa B. Posebej so bile zagotovljene tudi dodatne odprtine za zagotavljanje zgorevalnega zraka iz večjih prostorov stanovanja, izdano je bilo tudi pozitivno strokovno mnenje z dne 27. 8. 2001. Strojne instalacije so bile izvedene skladno z PID št. 5153 iz junija 2001. V projektu je obdelano prav vse, kar je bilo izvedeno na objektu, vključno s projektom dimnika, z vsemi priklopi peči in izračuni dovoda in odvoda potrebnega zraka za pravilno delovanje peči. Ne drži zaključek sodišča, da projekt strojnih instalacij sploh ne obstaja. Izvedenec ni nikoli opravil nobenih meritev in je zelo neprepričljiv in ravna v nasprotju s podatki v spisu. Glede podstrešnih prostorov navaja, da je prvi toženec v etažnem načrtu opredelil skupne prostore, ki služijo stavbi. Strankam so bila prodana stanovanja s točno določeno kvadraturo. Podstrešni prostori ne predstavljajo skupnih prostorov. Sodišče je v obrazložitvi navedlo, da so na podstrešnih stanovanjih v etažnem načrtu vrisani stanovanjski prostori v nasprotju s potrjeno projektno dokumentacijo in gradbenim dovoljenjem in dejanskim stanjem. Izvedenec naj bi ob ogledu ugotovil, da stanovanjski prostori niso zgrajeni. Po PGD naj bi bilo podstrešje namenjeno izpeljavi dimnikov, zračnikov in oddušnikov nad streho. Prvi toženec je v etažnem načrtu razdelil podstrešne prostore tako kot je to predvideval projekt za izvedbo, če jih ni povsem dokončal, to ne pomeni, da je lastnina na dveh sobah dejansko solastnina posameznih etažnih lastnikov ter da trikrat po dve sobi predstavljajo skupne prostore. Tako so s točno določeno kvadraturo prodana stanovanja v objektu A M. J., v objektu B D. K. in v objektu C M. B., navedeno izhaja iz kupoprodajnih pogodb. Sodišče se neutemeljeno sklicuje na gradbeno dovoljenje, saj je prvi toženec izvedel poseg skladno z določbami PID. Tudi v ostalem je sodba neizvršljiva (III. in IV. točka izreka), saj tudi če bi šlo za skupne prostore, ti ne morejo pripadati etažnim lastnikom v skladu z velikostjo njihovega solastnega deleža na skupnih delih objekta, saj je zemljiškoknjižno navedeno neizvedljivo. V etažnem načrtu je prvi toženec točno predvidel kateri posamezni deli v stavbi 450, ki se nahajajo na podstrešju, ne predstavljajo skupnih delov stavbe.

5Tožniki so na pritožbo odgovorili in predlagali njeno zavrnitev.

6Zoper sklep se prvi toženec pritožuje brez izrecne navedbe pritožbenih razlogov in predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da odloči, da izvedencu nagrada ne pripada. Navaja, da bi izvedencu pripadala nagrada za pripravo izjemno zahtevnega izvedenskega dela, če bi delo opravil z vso predpisano strokovnostjo, če bi pri svojem delu dokazal vso potrebno prizadevanje pri iskanju odgovora na dejanska vprašanja, zaradi razjasnitve katerih je bil kot izvedenec postavljen. Pritožnik je že v pripravljalni vlogi kot odgovoru na izvedensko mnenje obširno pojasnil situacijo, opozoril kje izvedenec odgovarja dvoumno, negotovo oziroma se sploh ne opredeli do zastavljenega vprašanja ali pa ne upošteva vseh okoliščin, v posledici česar je izvajal napačen zaključek. Tudi ni odgovoril na nekaj temeljnih vprašanj tehnične narave, od katerih je odvisna odločitev v zadevi. Vse meritve, razen ene, so pokazale, da so vrednosti CO nižje od predpisanih. S svojimi ugotovitvami izvedenec zavaja sodišče. Na podlagi povedanega meni, da izvedencu nagrada za opravljeno delo ne pripada.

7Izvedenec je na pritožbo odgovoril in predlagal njeno zavrnitev.

8Pritožba zoper sodbo je delno utemeljena, pritožba zoper sklep ni utemeljena.

K SODBI

Glede sanacije plinovodne napeljave, zamenjave plinskih grelnikov vode in ostalega (I. točka izreka)

9Tožniki so lastniki stanovanj v treh stanovanjskih objektih v L., kjer se v vsakem objektu nahaja devet stanovanj. Stanovanja so kupili s kupoprodajnimi pogodbami od prvega toženca kot prodajalca (in investitorja gradnje). Gradbena dela je po pogodbi s prvim tožencem izvajal drugi toženec.

10Tožniki med drugim od tožencev zahtevajo odpravo napak plinovodne napeljave v vseh stanovanjih, torej v vsakem posameznem stanovanju. S tem v zvezi so postavili tožbeni zahtevek kot je razviden iz I. točke izreka. Pritožbeno sodišče pritrjuje prvemu tožencu (drugi toženec se zoper sodbo ni pritožil), da je tožbeni zahtevek neizvršljiv, ker je nedoločen, je pa tudi nerazumljiv oziroma (delno) tudi sam s seboj v nasprotju. Nedoločen je že iz razloga, ker bi moral biti konkretiziran tako, da bi se glasil na odpravo napake v korist konkretnega tožnika v konkretnem stanovanju. Tožniki so postavili tožbeni zahtevek tako, da zahtevajo odpravo napak na vseh stanovanjih v nizu objektov, čeprav je lahko samo kupec določenega stanovanja aktivno legitimiran za vložitev tožbe za odpravo napak v tem stanovanju (saj ne uveljavljajo napak na skupnih delih in prostorih). Tudi sicer je tožbeni zahtevek in s tem izrek sodbe premalo konkretiziran – sklicuje se na sanacijo plinovodne napeljave z odvodom dimnih plinov z ukrepi za dovod zraka za zgorevanje in za prezračevanje na objektu, kot to izhaja in je predvideno v izvedenskih mnenjih izvedencev D. D. z dne 12. 12. 2005 ter E. E. z dne 15. 12. 2012. Takšen zahtevek pa je premalo konkreten, da bi bil določen, iz njega ne izhaja storitev, ki se nalaga prvemu tožencu. Izvedensko mnenje v ožjem smislu v pravdi postavljenega izvedenca E. vsebuje 24 strani, poleg tega je bil na obravnavi zaslišan, sklicevanje na ukrepe predvidene v tem mnenju, pa tudi mnenju izvedenca D., ne da bi bili v izreku konkretizirani, ne pomeni določenosti zahtevka, takšen zahtevek je tudi neizvršljiv – v izvršilnem postopku namreč sodišče prisilno izvršuje terjatev kot izhaja iz pravnomočnega in izvršljivega izvršilnega naslova (17. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju – ZIZ). Tožbeni zahtevek in s tem izrek sodbe ne sme puščati nobenega dvoma o tem, kakšno obveznost toženec dolguje oziroma kakšna obveznost mu je s sodbo naložena (primerjaj 21. člen ZIZ), saj ne sme priti do tega, da bi se pravo vsebinsko odločanje iz pravdnega postopka preneslo v izvršilnega.(1)

11Poleg tega iz izreka ni jasno ali sanacija izvedene plinovodne napeljave z odvodom dimnih plinov z ukrepi za dovod zraka za zgorevanje in za prezračevanje na objektu v skladu z navedenima izvedenskima mnenjema, vsebuje tudi sanacijo z zamenjavo plinskih grelnikov vode s sodobnimi napravami ter vgradnjo kombiniranih grelnikov vode z zaprto zgorevalno komoro, kot bi kazala beseda „zlasti“, ali ne – kot bi kazala vsebina prve alineje I. točke izreka, ki tožencema nalaga sanacijo (le) z odvodom dimnih plinov z ukrepi za dovod zraka za zgorevanje in za prezračevanje na objektu v skladu z izvedenskima mnenjema, kar pa ni tudi sanacija z zamenjavo peči oziroma grelnikov vode.(2) Tudi ni jasno čigava dolžnost je pridobitev načrta strojnih instalacij ter potrditev le-teh pri pristojnem organu ter pridobitev soglasja Javnega podjetja F.

12Ker tožbeni zahtevek ni konkretno opredeljen, je pa tudi nerazumljiv in sam s seboj v nasprotju, česar sodišče prve stopnje z ustreznim pozivom stranki ni odpravilo, je pritožbeno sodišče sodbo v tem delu razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (354. člen ZPP). Pritožbeno sodišče navedene pomanjkljivosti ni moglo samo odpraviti, saj je postopanje po 108. členu ZPP v pristojnosti sodišča prve stopnje, zato ni upoštevalo predloga tožnikov za opravo obravnave (primerjaj tudi 347. člen ZPP).

13V nadaljevanju postopka naj torej sodišče prve stopnje tožnike pozove naj opisane pomanjkljivosti odpravijo, da bo sodišče tožbo (v tem delu) lahko obravnavalo (108. člen v zvezi s 105. členom ZPP). Tožbeni zahtevek naj konkretizirajo tako, da se bo glasil na odpravo napake v korist konkretnega tožnika v konkretnem stanovanju in ga oblikujejo tako, da ne bo puščal nobenega dvoma o tem, kakšna obveznost je naložena prvemu tožencu.

14Glede na razlog razveljavitve pritožbeno sodišče na ostale pritožbene navedbe s tem v zvezi ni odgovarjalo (prvi odstavek 360. člena ZPP).

Glede ugotovitve skupnih prostorov in zahtevka za izstavitev zemljiškoknjižne listine (III., IV. in VI. točka izreka)

15Tožniki so lastniki posameznih delov (stanovanj) v objektih na naslovu A., B. in C., v zemljiški knjigi vpisan kot enoten objekt A., B. in C. Zahtevajo ugotovitev, da so podstrešni prostori v objektu (III. točka izreka), konkretno so to trikrat po dve podstrešni sobi (IV. točka izreka), in prostori vhodov kot so razvidni iz IV. točke izreka, skupni prostori, ki pripadajo vsakemu od etažnih lastnikov tega objekta v skladu z velikostjo njihovih solastnih deležev na skupnih delih objekta, in niso v lasti prvega toženca. Od tega pa zahtevajo tudi izstavitev ustrezne zemljiškoknjižne listine (VI. točka izreka). Sodišče prve stopnje je tožbenemu zahtevku v celoti ugodilo (drugi odstavek 214. člena ZPP). V postopku pred sodiščem prve stopnje prvi toženec ni prerekal zatrjevanega dejstva, da vhodi predstavljajo skupne prostore oziroma dele stavb(e), zato je sodišče prve stopnje tožbenemu zahtevku v tem obsegu upravičeno ugodilo. Tudi ne more biti sporno, da na skupnih delih pripadajo vsakemu od etažnih lastnikov objekta solastniški deleži že po samem zakonu (prvi in četrti odstavek 105. člena Stvarnopravnega zakonika – SPZ). Zoper ta del odločitve se prvi toženec konkretno tudi ne pritožuje, zato je pritožbeno sodišče sodbo v tem obsegu preizkusilo le po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP) in ugotovilo, da s tem v zvezi sodišče prve stopnje ni zagrešilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, glede na neprerekano dejstvo, da gre za skupne prostore, pa je odločitev tudi materialnopravno pravilna. V tem obsegu je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in sodbo potrdilo (353. člen ZPP).

16Ker so etažni lastniki solastniki skupnih delov že po samem zakonu, je poseben zahtevek na izstavitev zemljiškoknjižne listine neutemeljen, pa tudi če bi bil, prvi toženec le-te ne more izdati, glede na to, da solastniški deleži še niso bili določeni (iz podatkov spisa in zemljiške knjige kaj drugega ne izhaja).(3)

17Glede spornih podstrešnih sob je ugotoviti, da sta dve v objektu A. v zemljiški knjigi vpisani kot del stanovanja št. A9 v mansardi A. (zemljiškoknjižni izpisek priloga A 127), dve podstrešni sobi v objektu B. in dve podstrešni sobi v objektu C. pa sta vpisani kot (samostojen) posamezni del stavbe z označbo vrste rabe - stanovanjska raba (zemljiškoknjižna izpiska prilogi A 115 in A 116). Lastninska pravica na navedenem stanovanju in ostalih štirih podstrešnih sobah je bila vknjižena v korist prvega toženca 9. 7. 2001 na podlagi kupoprodajne pogodbe z dne 5. 2. 1997 (zemljiškoknjižni izpiski priloge A 20, A 115, A 116). Etažni načrt iz marca 2002 je navedeno upošteval, na njegovi podlagi je bila v zemljiški knjigi 6. 9. 2002 vzpostavljena etažna lastnina – z zgoraj opisanim stanjem podstrešnih sob (sobi v objektu A. kot del stanovanja A 9 v mansardi na tem naslovu, ostale štiri sobe kot (samostojen) posebni del stavbe). Etažna lastnina je bila vzpostavljena na podlagi in v skladu z določbami tedaj veljavnega Zakona o posebnih pogojih za vpis lastninske pravice na posameznih delih stavbe v zemljiško knjigo (Uradni list RS, št. 89/1999, z uskladitvami – ZPPLPS), konkretno določb 4. člena v zvezi s 5. členom. Vzpostavljena je bila tako, da so podstrešne sobe posamezni deli in ne skupni deli stavb(e). Z zahtevkom na ugotovitev, da gre za skupne prostore, ki pripadajo vsakemu od etažnih lastnikov v skladu z velikostjo njihovih solastnih deležev, z zatrjevanjem, da so jim bile podstrešne sobe prodane kot skupni del, tožniki ne morejo uspeti. Če je prvi toženec etažno lastnino vzpostavil v nasprotju s prodajnimi pogodbami, je s tem kršil pogodbena določila in imajo tožniki zahtevke iz tega naslova oziroma iz naslova pogodbene odškodninske odgovornosti.(4) Tožbeni zahtevek je bilo zato potrebno zavrniti. V posledici je neutemeljen tudi tožbeni zahtevek na izstavitev zemljiškoknjižne listine tudi kolikor se nanaša na obravnavane podstrešne prostore.

18V tem obsegu je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo v III. točki izreka, v IV. točki izreka kolikor se nanaša na podstrešne prostore in v VI. točki izreka, spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek v tem obsegu, zaradi napačne uporabe materialnega prava, zavrnilo (358. člen ZPP).

19Ker je pritožbeno sodišče sodbo kolikor se nanaša na prvega toženca delno razveljavilo in vrnilo sodišču prve stopnje v tem obsegu v novo sojenje, je razveljavilo tudi stroškovno odločitev kolikor se nanaša na prvega toženca in tudi v tem obsegu zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločitev.

20Odločitev o stroških pritožbenega postopka pa je pridržalo za končno odločbo (tretji in četrti odstavek 165. člena ZPP).

K SKLEPU

21Pritožbeno sodišče se ne strinja s pritožbenimi trditvami, da je izvedenec E. E. svoje delo opravil v takšni meri pomanjkljivo, da mu nagrada ne pripada. Na zastavljena vprašanja sodišča je odgovoril v skladu s pravili stroke, kaj drugega pritožnik ne izkaže, delo ni bilo enostavno, izvedensko mnenje je obširno in ga je sodišče prve stopnje upravičeno ocenilo kot izjemno zahtevno izvedensko mnenje. Prvi toženec je na mnenje res podal pripombe, kar pa ne pomeni, da izvedencu nagrada za opravljeno delo ne pripada. Ker je tudi odmera opravljena v skladu z določbami Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

------

Op. št. (1): Komentar k 180. členu ZPP, Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 2. knjiga, GV založba, 2006.

Op. št. (2): Iz izvedenskih mnenj bi izhajalo, da je sanacija možna z dovodom zraka za zgorevanje ali z zamenjavo peči oziroma grelnikov vode.

Op. št. (3): Če bodo tožniki želeli v zemljiški knjigi tudi doseči vpis konkretnih solastninskih deležev na navedenih skupnih prostorih, bodo morali prej skleniti sporazum v smislu določbe 108. člena SPZ ali sprožiti ustrezen postopek dokončanja etažne lastnine.

Op. št. (4): Sicer pa so bili z dejstvom, da sporni prostori niso skupni prostori, tožniki, ki so prodajne pogodbe sklepali po 9. 7. 2001 oziroma 6. 9. 2002 bili oziroma bi morali biti seznanjeni (4. do 8. člen Zakona o zemljiški knjigi). Glede tožnika I. I. pa (tako kot glede prve tožnice) iz kupoprodajne pogodbe izhaja, da je bil izrecno opozorjen, da je solastnik pripadajočih skupnih delov in naprav stavbe, vendar brez podstrehe (5. člen pogodbe, priloga A 19).