4. člen ZPPLPS
(1)Za vpis posameznega dela stavbe v zemljiško knjigo se izdela etažni načrt po določbah tega zakona.
(2)Etažni načrt izdela po naročilu enega ali več imetnikov pravice na posameznih delih stavbe oseba, ki izpolnjuje pogoje za opravljanje geodetskih storitev, določene z zakonom, ki ureja geodetsko dejavnost (v nadaljnjem besedilu: geodetsko podjetje) ali pogoje za opravljanje dejavnosti projektiranja, določene z zakonom, ki ureja graditev objektov (v nadaljnjem besedilu: projektant), lahko pa ga izdela tudi eden ali več imetnikov pravice na posameznih delih stavbe sam.
(3)Ne glede na določbo prejšnjega odstavka, mora etažni načrt za del stavbe, ki je sestavljen iz več gradbeno ločenih delov, katerih površina ni razvidna iz listine, potrebne za vpis lastninske pravice na posameznem delu stavbe, izdelati geodetsko podjetje ali projektant.
(4)Etažni načrt mora vsebovati:
- podatke o parceli, na kateri stoji stavba;
- naslov stavbe;
- lego posameznega dela stavbe v celotni stavbi;
- načrt ali skico in namembnost posameznega dela stavbe;
- podatke o površini posameznega dela stavbe;
- podatke o številu posameznih delov stavbe, ki predstavljajo stanovanja in o številu posameznih delov stavbe, ki predstavljajo poslovne prostore.
(5)Površina posameznega dela stavbe se privzame iz listine, potrebne za vpis lastninske pravice na posameznem delu stavbe. Če etažni načrt izdela geodetsko podjetje ali projektant, se privzame površina izračunana iz merskih podatkov.
(6)Etažni načrt se izdela na obrazcih s predpisano vsebino in mora biti podpisan oziroma mora biti opremljen z žigom in podpisom odgovorne osebe, če je etažni načrt izdelalo geodetsko podjetje ali projektant.
(7)Natančnejše navodilo za izdelavo etažnega načrta ter vsebino in obliko obrazcev iz prejšnjega odstavka predpiše minister, pristojen za geodetske zadeve, v 30 dneh od dneva uveljavitve tega zakona.
(8)Zahtevo za potrditev etažnega načrta predloži eden ali več imetnikov pravice na posameznih delih stavbe geodetski upravi.
(9)Zahtevi mora biti priložen etažni načrt v dveh izvodih in kopija listine, potrebne za vpis lastninske pravice na posameznem delu stavbe, če etažnega načrta ni izdelalo geodetsko podjetje ali projektant.
(10)Nepopoln in pomanjkljiv etažni načrt geodetska uprava zavrže s sklepom, če v roku 30 dni pomanjkljivosti niso odpravljene oziroma etažni načrt ni dopolnjen v skladu z navodili, ki jih vlagatelju zahteve pošlje geodetska uprava.
(11)Etažni načrt potrdi geodetska uprava. Na podlagi potrjenega etažnega načrta geodetska uprava po uradni dolžnosti določi posameznim delom stavbe, ki so označeni v etažnem načrtu in za katere so določeni podatki o legi in površini, indentifikacijsko številko (številka posameznega dela stavbe) ter jo vpiše v etažni načrt.
(12)Če celotna stavba še nima določene indentifikacijske številke stavbe (številka stavbe) ali če gre za prvi etažni načrt, geodetska uprava predhodno določi tudi številko stavbe.
(13)O določitvi indentifikacijske številke stavbe in o določitvi identifikacijske številke ter površine posameznega dela stavbe izda geodetska uprava potrdilo. Potrdilo o določitvi številke stavbe vsebuje tudi podatke o parceli, na kateri stavba stoji ter podatke o načinu določitve površine posameznega dela stavbe.
(14)Potrdilo iz prejšnjega odstavka se vroči vlagatelju zahteve skupaj z enim izvodom potrjenega etažnega načrta.
(15)Vsakemu nadaljnjemu imetniku pravice na posameznem delu stavbe, ki naknadno vlaga zahtevo za potrditev etažnega načrta, mora geodetska uprava na njegovo zahtevo v 15 dneh izdati potrdilo o identifikacijski številki stavbe ter izvod potrjenega etažnega načrta, če ga je izdelalo geodetsko podjetje ali projektant, ki se lahko dopolni z lego in površino nadaljnjega posameznega dela stavbe.
(16)Geodetska uprava evidentira številke stavb in številke posameznih delov stavb v posebni evidenci, povezani s podatki zemljiškega katastra. Evidenca vsebuje:
- identifikacijsko številko stavbe;
- površino stavbišča in stavbe;
- identifikacijsko številko in površino posameznega dela stavbe;
- namembnost posameznega dela stavbe;
- ime, priimek, naslov in EMŠO fizične osebe oziroma firmo, sedež in matično številko pravne osebe, ki je imetnik pravice na posameznem delu stavbe;
- podatke o lastniku posameznega dela stavbe.
(17)Podatke o lastniku posameznega dela stavbe evidentira geodetska uprava v evidenco iz prejšnjega odstavka na podlagi pravnomočnega zemljiškoknjižnega sklepa.
(18)Podatke iz evidence iz šestnajstega odstavka tega člena imajo pravico pridobiti državni organi za namene izvajanja javnih pooblastil, druge fizične ali pravne osebe pa le, če izkažejo pravni interes oziroma, če so imetniki pravice na posameznih delih stavbe.
(19)Natančnejša navodila o postopku za potrditev etažnega načrta, o načinu določitve identifikacijske številke stavbe in posameznega dela stavbe ter o nastavitvi in vodenju evidence predpiše minister, pristojen za geodetske zadeve, v 30 dneh od dneva uveljavitve tega zakona.
- VSL sodba in sklep II Cp 2940/2014Višje sodišče v Ljubljani · 2015
Tožniki so postavili tožbeni zahtevek tako, da zahtevajo odpravo napak na vseh stanovanjih v nizu objektov, čeprav je lahko samo kupec določenega stanovanja aktivno legitimiran za vložitev tožbe za odpravo napak v tem stanovanju (saj ne uveljavljajo napak na skupnih delih in prostorih). Tudi sicer je tožbeni zahtevek in s tem izrek sodbe premalo konkretiziran – sklicuje se na sanacijo plinovodne napeljave kot izhaja in je predvidena v izvedenskih mnenjih. Takšen zahtevek pa je premalo konkreten, da bi bil določen, s tem pa je tudi neizvršljiv – v izvršilnem postopku sodišče prisilno izvršuje terjatev kot izhaja iz pravnomočnega in izvršilnega naslova. Tožbeni zahtevek in s tem izrek sodbe ne sme puščati nobenega dvoma o tem, kakšno obveznost toženec dolguje oziroma kakšna obveznost mu je s sodbo naložena, saj ne sme priti do tega, da bi se pravo vsebinsko odločanje iz pravdnega postopka preneslo v izvršilnega.
- VSL sodba II Cp 2993/2009Višje sodišče v Ljubljani · 2010
Materialnopravni razlog napačne vknjižbe se lahko nanaša le na listine, ki so podlaga za vknjižbo. Tožniki ne zatrjujejo materialnopravne neveljavnosti vpisa zaradi neveljavnosti kupoprodajne pogodbe, sklenjene med toženko in prodajalcem, saj izrecno zatrjujejo, da pogodba povsem jasno določa predmet prodaje. Očitno se ne strinjajo le z vsebino potrdila GURS in dejstvom, da je pristojna geodetska uprava potrdila etažni načrt za toženkin del stavbe. Preizkus etažnega načrta in izdaje potrdila je v pristojnosti GURS, zato je pravdno sodišče vezano na odločitev, ki jo je sprejel pristojni organ v upravnem postopku. Ker podatek o površini nepremičnine ni predmet vknjižbe, se ne more izpodbijati z izbrisno tožbo.
- VSL sklep I Cp 1779/2009Višje sodišče v Ljubljani · 2009
Sprememba ZZK ne more imeti za posledico tega, da bi prej dovoljeni vpisi postali nedovoljeni. Dovoljenost vpisa je treba presojati po predpisih, ki so veljali v času vložitve zemljiškoknjižnega predloga. Takrat je vpis etažne lastnine urejal ZPPLPS. Da bi bil predlog za vpis etažne lastnine utemeljen, bi morala predlagatelja izdelati etažni načrt in priložiti ostale listine, ki se za vpis zahtevajo.
Sodna praksa
5 odločb navaja ta člen · zadnja 6. 5. 2015Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSL sodba in sklep II Cp 2940/2014Višje sodišče v Ljubljani · 6. 5. 2015
Tožniki so postavili tožbeni zahtevek tako, da zahtevajo odpravo napak na vseh stanovanjih v nizu objektov, čeprav je lahko samo kupec določenega stanovanja aktivno legitimiran za vložitev tožbe za odpravo napak v tem stanovanju (saj ne uveljavljajo napak na skupnih delih in prostorih). Tudi sicer je tožbeni zahtevek in s tem izrek sodbe premalo konkretiziran – sklicuje se na sanacijo plinovodne napeljave kot izhaja in je predvidena v izvedenskih mnenjih. Takšen zahtevek pa je premalo konkreten, da bi bil določen, s tem pa je tudi neizvršljiv – v izvršilnem postopku sodišče prisilno izvršuje terjatev kot izhaja iz pravnomočnega in izvršilnega naslova. Tožbeni zahtevek in s tem izrek sodbe ne sme puščati nobenega dvoma o tem, kakšno obveznost toženec dolguje oziroma kakšna obveznost mu je s sodbo naložena, saj ne sme priti do tega, da bi se pravo vsebinsko odločanje iz pravdnega postopka preneslo v izvršilnega.
- VSL sodba II Cp 2993/2009Višje sodišče v Ljubljani · 18. 2. 2010
Materialnopravni razlog napačne vknjižbe se lahko nanaša le na listine, ki so podlaga za vknjižbo. Tožniki ne zatrjujejo materialnopravne neveljavnosti vpisa zaradi neveljavnosti kupoprodajne pogodbe, sklenjene med toženko in prodajalcem, saj izrecno zatrjujejo, da pogodba povsem jasno določa predmet prodaje. Očitno se ne strinjajo le z vsebino potrdila GURS in dejstvom, da je pristojna geodetska uprava potrdila etažni načrt za toženkin del stavbe. Preizkus etažnega načrta in izdaje potrdila je v pristojnosti GURS, zato je pravdno sodišče vezano na odločitev, ki jo je sprejel pristojni organ v upravnem postopku. Ker podatek o površini nepremičnine ni predmet vknjižbe, se ne more izpodbijati z izbrisno tožbo.
- VSL sklep I Cp 1779/2009Višje sodišče v Ljubljani · 10. 9. 2009
Sprememba ZZK ne more imeti za posledico tega, da bi prej dovoljeni vpisi postali nedovoljeni. Dovoljenost vpisa je treba presojati po predpisih, ki so veljali v času vložitve zemljiškoknjižnega predloga. Takrat je vpis etažne lastnine urejal ZPPLPS. Da bi bil predlog za vpis etažne lastnine utemeljen, bi morala predlagatelja izdelati etažni načrt in priložiti ostale listine, ki se za vpis zahtevajo.
- VSL sodba I Cp 2448/2008Višje sodišče v Ljubljani · 1. 10. 2008
Preizkus etažnega načrta je v pristojnosti GURS (13. odst. 4. čl. ZPPLPS), ki je organ v sestavi Ministrstva za okolje in prostor (21. čl. ZDU-1). Ta je v upravnem postopku njegovo pravilnost tudi potrdila, zato je na to odločitev pravdno sodišče vezano (13. čl. ZPP). Z izbrisno tožbo je mogoče izpodbijati le materialnopravno napačno vknjižbo (glavni vpis, s katerim se doseže oziroma izkaže pridobitev oziroma prenehanje pravice, ki se vpisuje v zemljiško knjigo), saj z drugimi glavnimi vpisi (predznamba, zaznamba) do oškodovanja knjižnih pravic sploh ne more priti. Pravkar povedano velja še bolj za vpise podatkov, glede katerih zemljiška knjiga ni temeljna evidenca in torej za njih načelo zaupanja v zemljiško knjigo ter s tem povezane domneve ne veljajo: podatki o parcelni številki, površini in splošni vrsti rabe ter identifikacijskem znaku zemljiške parcele, stavbe ali njenega posameznega dela. Temeljna evidenca za vpis površine (dela) stavbe je kataster stavb (1. odst. 4. čl. ZEN, 3. čl. ZZK-1), v zemljiški knjigi pa se ti podatki zgolj poočitijo (1. tč. 114. čl. ZZK-1). Podatek o površini nepremičnine tako ni predmet vknjižbe, ki se (edina) lahko izpodbija z izbrisno tožb
- VSK sodba in sklep Cp 929/2007Višje sodišče v Kopru · 29. 1. 2008
Tožnik je za izbrisno tožbo lahko aktivno legitimiran, če je na stvari, ki je bila predmet vpisa, pred vpisom pridobil lastninsko pravico. Tožnik je zatrjeval, da je lastninsko pravico na spornem stanovanju pridobil na podlagi zakona, konkretno na podlagi določbe 116. člena Stanovanjskega zakona iz leta 1991 (SZ).