VSL sklep I Ip 3381/2013

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Dolžnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

1Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje pritožbo dolžnika z dne 17. 5. 2013 zavrglo.

2Zoper sklep vlaga pritožbo dolžnik iz razloga zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb postopka iz 2. in 3. točke prvega odstavka 338. člena ZPP v v zvezi s 15. členom ZIZ in predlaga, da se izpodbijani sklep razveljavi ter se vsebinsko odloči o pritožbi dolžnika z dne 17. 5. 2013 oziroma podrejeno, da se sklep razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje s stroškovno posledico. Napačno je materialnopravno stališče, da bi moral prokurist posebej izkazovati svojo upravičenost za zastopanje in da bi moral sodišču predložiti dokazila o zahtevanih kvalifikacijah. Prokura je splošno pooblastilo za opravljanje vseh materialnopravnih in procesnopravnih dejanj, razen v zvezi z odsvojitvijo in obremenitvijo nepremičnin in kot takšno vsebuje upravičenje tako za opravljanje materialnopravnih dejanj (pravnih poslov) kot tudi procesnih dejanj v pravdnem postopku kot zastopnik pravne osebe. V tem okviru je torej položaj prokurista popolnoma izenačen s položajem poslovodje družbe in ima v tem okviru položaj zakonitega zastopnika, ki družbo polnopravno zastopa. Po določbi 35. člena ZGD-1 prokura upravičuje za vsa pravna dejanja, ki spadajo v pravno sposobnost družbe, razen za odsvojitev in obremenitev nepremičnine, za kar prokurist potrebuje posebno pooblastilo. V okvir pravne sposobnosti družbe pa sodi tudi procesna sposobnost družbe. Sistematična in logična razlaga določb 35. člena ZGD-1 in 4. člena ZGD-1 tako jasno pokažeta, da lahko prokurist zastopa pravno osebo tudi v sodnem postopku enako kot direktor oziroma poslovodja in v imenu in za račun družbe opravlja vsa pravna dejanja, ki sodijo v pravno sposobnost družbe. V konkretnem primeru to pomeni, da je bila I. K. kot prokuristka dolžnika upravičena zastopati dolžnika v predmetnem izvršilnem postopku in v imenu in za račun dolžnika kot njegov zastopnik opravljati pravna in procesna dejanja, vključno z vložitvijo sporne pritožbe. ZPP namreč v primeru, ko se stranka sama zastopa, ne zahteva predložitve dokazila o opravljenem pravniškem državnem izpitu. Takšno stališče je zavzelo tudi že Vrhovno sodišče RS v sklepu III Ips 229/2008 in Višje sodišče v sklepu I Cpg 934/2012. Izpodbijani sklep pa temelji na stari in že preseženi sodni praksi ter napačni razlagi določb ZGD-1. V izpodbijanem sklepu je bilo tako materialno pravo napačno uporabljeno in je iz tega razloga potrebno izpodbijani sklep razveljaviti. Sicer pa bi sodišče glede na nejasno in različno sodno prakso vrhovnega sodišča na tem področju moralo dolžnika na temelju 12. člena ZPP opozoriti na svoje stališče, da se za prokurista dolžnika šteje, da nima ustreznih kvalifikacij za zastopanje dolžnika in ga sodišče obravnava kot pooblaščenca in ne zastopnika dolžnika. Dolžnik ni pravni strokovnjak in glede na to, da se po poslovni praksi in novejši sodni praksi prokurist obravnava kot zastopnik dolžnika oziroma kot zastopnik stranke postopka, ki lahko za stranko opravlja vsa procesna dejanja enako kot direktor v okviru pooblastil prokure, bi sodišče moralo glede na drugačno materialnopravno stališče dolžnika posebej opozoriti in obrazložiti svoje stališče, saj gre pri izkazu ustreznih kvalifikacij in pooblastil za procesne določbe, ki vplivajo na izpolnjevanje procesnih pravic dolžnika kot stranke postopka. Takšnega stališča sodišča prve stopnje pa dolžnik ob vsej svoji dolžni skrbnosti ni mogel predvideti sam, kar dokazuje dejstvo, da je celo sodna praksa vrhovnega sodišča na tem področju več let bila neenotna oziroma nasprotujoča. Ker gre za uresničevanje tistih procesnih pravic, od katerih je odvisna možnost dolžnika za učinkovito uresničevanje svoje pravice do sodnega varstva, je bila dolžniku z izpodbijanim sklepom kršena njegova pravica do sodnega varstva oziroma pravnega sredstva in enakega varstva, kar so vse ustavno zagotovljene pravice. Priglasi stroške pritožbenega postopka.

3Upnik ni podal odgovora na pritožbo.

4Pritožba ni utemeljena.

5Pritožbeno sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP) in v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (Ur. l. RS, št. 51/98 s spremembami, v nadaljevanju ZIZ).

6V konkretnem primeru je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom dolžnikovo pritožbo z dne 17. 5. 2013 zavrglo, iz razlogov izpodbijanega sklepa pa izhaja, da je pritožbo za dolžnika kot pravno osebo podpisala I. K. kot prokuristka pravne osebe, sodišče prve stopnje pa je z vpogledom v javno evidenco pri Ajpesu ugotovilo, da je I. K. prokurist dolžnika. Ker pa prokuristka k pritožbi ni predložila potrdila o opravljenem državnem pravniškem izpitu, v postopku pred višjem sodiščem, kot sodiščem, ki odloča o pritožbi, pa je lahko pooblaščenec le odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit, je sodišče prve stopnje pritožbo dolžnika zavrglo po četrtem odstavku 343. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

7V konkretnem primeru je upravičenec do vložitve pritožbe zoper izpodbijani sklep oziroma zoper sklep z dne 24. 4. 2013, s katerim je bil ugovor dolžnika zavrnjen, dolžnik. Za dolžnika kot gospodarsko družbo bi pritožbo lahko vložil njen zakoniti zastopnik (prvi odstavek 32. člena Zakona o gospodarskih družbah, Ur. l. RS št. 42/2006 s spremembami in 78. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), ali pa na podlagi ustreznega pooblastila zakonitega zastopnika (prvi odstavek 79. člena v zvezi s prvim odstavkom 86. člena ZPP, oba v v zvezi s 15. členom ZIZ) tudi pooblaščenec, ki je odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit (prvi odstavek 86. člena v zvezi s tretjim odstavkom 87. člena ZPP, vse v zvezi s 15. členom ZIZ). V obravnavanem primeru je pritožbo zoper sklep z dne 24. 4. 2013 v imenu dolžnika vložila in podpisala prokuristka I. K., ki pa ni zakonita zastopnica gospodarske družbe, temveč njena pooblaščenka. Nastanek njene upravičenosti do zastopanja temelji na volji zastopanca, kar je značilnost pooblastilnega razmerja, ne pa zakonitega zastopanja, pri katerem upravičenje za zastopanje temelji neposredno na zakonu (33. do 35. člen ZGD-1). Ker je prokuristka pooblaščenka družbe, ki ji je podelila prokuro, tudi zanjo veljajo določbe tretjega odstavka 87. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, na to posledico in na posledico zavrženja pritožbe pa so bile stranke tudi opozorjene v pravnem pouku sklepa z dne 24. 4. 2013.

8Da je prokurist pooblaščenec gospodarske družbe oziroma pravne osebe, obstaja številna sodna praksa Višjega sodišča v Ljubljani, kot na primer II Ip 5650/2011, II Ip 2165/2011, III Ip 6001/2012 in II Ip 3645/2010. Tudi sodna praksa Vrhovnega sodišča RS gre v smeri, da je prokurist pooblaščenec in ne zakoniti zastopnik, vse to pa izhaja iz številnih odločb, kot na primer VIII Ips 448/2007, X Ips 440/2007, X Ips 762/2008 in II Ips 917/2006. Iz vseh teh odločb tako izhaja, da prvi odstavek 35. člena ZGD-1 ureja le pooblastilo prokuristov na materialnopravnem področju, ne pa tudi na procesnem področju in zato prokurist ni zakoniti zastopnik pravne osebe, temveč pooblaščenec, za katerega tudi veljajo določbe tretjega odstavka 87. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Zato so neutemeljene pritožbene navedbe dolžnika v pritožbi zoper izpodbijani sklep, da bi sodišče prve stopnje moralo upoštevati odločbo Vrhovnega sodišča RS III Ips 229/2008 in odločbo Višjega sodišča I Cpg 934/2012, po katerem se v primeru, ko se stranka sama zastopa, ne zahteva predložitev dokazila o opravljenem pravniškem državnem izpitu. V konkretnem primeru namreč pritožbe zoper sklep z dne 24. 4. 2013 ni vložil zakoniti zastopnik dolžnika, temveč prokuristka I. K. kot pooblaščenka družbe oziroma pravne osebe.

9Neutemeljene pa so tudi pritožbene navedbe dolžnika v pritožbi zoper izpodbijani sklep, da gre za relativno kršitev določb postopka iz razloga, ker sodišče prve stopnje ni posebej pozvalo oziroma opozorilo dolžnika kot pravno osebo v okviru 12. člena ZPP in 285. člena ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ. Po 12. členu ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ mora sodišče namreč stranko, ki nima pooblaščenca in ki iz nevednosti ne uporablja procesnih pravic, ki jih ima po tem zakonu, opozoriti, katera pravdna dejanja lahko opravi. Sodišče mora po šestem odstavku 98. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ med postopkom ves čas paziti, ali je tisti, ki nastopa kot pooblaščenec, upravičen za zastopanje. V pravnem pouku sklepa z dne 24. 4. 2013, s katerim je sodišče prve stopnje ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine zavrnilo, je bil dolžnik posebej opozorjen, da če je pritožba vložena po pooblaščencu, mora biti pooblaščenec odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit po tretjem odstavku 87. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, sicer bo sodišče takšno pritožbo kot nedovoljeno zavrglo po drugem odstavku 89. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Tako so neutemeljene pritožbene navedbe, da bi moralo sodišče prve stopnje dolžnika kot pravno osebo posebej opozarjati na svoje zavzeto stališče oziroma obsežno sodno prakso, da sodišče prve stopnje prokurista šteje kot pooblaščenca in ne kot zakonitega zastopnika družbe. Nenazadnje pa je potrebno upoštevati tudi dejstvo, da gre v konkretnem primeru za specifično obliko izvršilnega postopka, ko postopek teče v avtomatizirani informacijski obliki in gre izključno za pisni postopek, ki steče na podlagi elektronsko vloženega predloga za izvršbo, elektronsko izdanega sklepa o izvršbi ter elektronsko vloženega ugovora zoper sklep o izvršbi. ZPP pa v 12. členu določa obveznost sodišča, da stranko, ki nima pooblaščenca in ki iz nevednosti ne uporablja procesnih pravic, ki jih ima po tem zakonu, opozori, katera pravdna dejanja lahko opravi. Že sama razlaga navedenega člena določa, da temeljno načelo pomoči prava nevešči stranki, velja le za stranko, ki jo v postopku pred sodiščem ne zastopa pooblaščenec. V konkretnem primeru pa je pritožbo zoper sklep z dne 24. 4. 2013 vložila pooblaščenka kot prokuristka družbe, zaradi česar posebnega pozivanja oziroma seznanjanja s stališčem sodišča prve stopnje o tem, da je prokurist pooblaščenec pravne osebe, ni bilo potrebno. Sicer pa splošna dolžnost sodišča poučevanja stranke, ki nima pooblaščenca, velja le za procesne pravice. Kljub temu pa je stranka še vedno v postopku tisti subjekt, ki mora z vso dolžno skrbnostjo priskrbeti tudi vso procesno gradivo in je stranka še vedno tista, ki je odgovorna za popolnost vloge. Zatrjevana relativna bistvena kršitev določb postopka, na katero se sklicuje dolžnik v pritožbi, pa je praviloma podana le takrat, kadar sodišče laične stranke ne opozori na njene pravice, čeprav bi to moralo storiti, za kar pa v konkretnem primeru ne gre, saj je bila stranka v pravnem pouku sklepa z dne 24. 4. 2013 izrecno opozorjena na to, da če bo pritožba vložena po pooblaščencu, morata izkazati ob vložitvi pritožbe, da ima opravljen pravniški državni izpit. V konkretni zadevi pa tudi ne gre niti za napačen niti pomanjkljiv pravni pouk, kateri bi šel v škodo stranki.

10Iz navedenih razlogov je zato pritožbeno sodišče pritožbo dolžnika zavrnilo kot neutemeljeno ter kot pravilen in zakonit potrdilo sklep sodišča prve stopnje po 2. točki 365. člena ZPP v v zvezi s 15. členom ZIZ.

11Ker dolžnik v pritožbenem postopku ni uspel, sam krije svoje stroške pritožbenega postopka na podlagi določbe 154. člena v zvezi s 165. členom ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ.