98. člen ZPP

Za vložitev družbeniške tožbe morajo biti izpolnjene materialnopravne predpostavke iz drugega odstavka 503. člena ZGD-1 (predhodni neuspeli zahtevek družbenika do drugega družbenika k izpolnitvi obveznosti ali opozorilo družbe na neizpolnitev in če je neuspešno skupščini predlagal sprejetje sklepa o vložitvi tožbe ali če je skupščina tak sklep sprejela, pa ni imenovala posebnega zastopnika za vložitev tožbe ali če je skupščina sklep o vložitvi tožbe sprejela, pa poslovodja ali posebni zastopnik ni vložil tožbe). Ne gre torej za procesno predpostavko za dopustnost vložitve tožbe, pač pa za materialnopravno upravičenje pod pogoji iz drugega odstavka 503. člena ZGD-1.

Ker odvetniška družba v roku, ki ga je določilo sodišče ni predložila novega pooblastila za vložitev izrednih pravnih sredstev, je Vrhovno sodišče njen predlog za dopustitev revizije zavrglo (četrti odstavek 98. člena ZPP).

Stališče, da je pooblastilo, ki je predloženo v fotokopiji namesto v izvirniku, nepopolno, je bilo preseženo z odločbo Ustavnega sodišča Up-648/09 z dne 14. 6. 2012. V navedeni odločbi je Ustavno sodišče kot očitno napačno označilo dotedanjo sodno prakso, po kateri se je za popolno štelo le pooblastilo, predloženo v izvirniku, ne pa tudi pooblastilo v fotokopiji. Pri pooblastilu, predloženem v fotokopiji, se lahko pogosteje kot pri izvirniku pojavi dvom o njegovi pristnosti. Ustavno sodišče je pojasnilo, da je sodnikovi presoji prepuščeno, ali bo preveril obstoj in pristnost pooblastila, predloženega v fotokopiji, tako da bo zahteval predložitev izvirnika ali overjenega pooblastila. Vendar pa po prepričanju pritožbenega sodišča takšna presoja ne sme biti arbitrarna, temveč mora biti razumno utemeljena in ustrezno obrazložena. Če sodišče ne sprejme kopije pooblastila in zahteva predložitev izvirnika oziroma overjenega pooblastila, zlasti pa če na domnevno nepristnost pooblastila navezuje za stranko neugodne procesne posledice, mora svojo odločitev ustrezno utemeljiti.

Če je bil posebni zastopnik imenovan za vložitev tožbe, velja njegovo upravičenje za zastopanje tožeče stranke v pravdi do konca pravdnega postopka. To upravičenje obsega tudi podelitev novega pooblastila odvetniški družbi na podlagi drugega odstavka 95. člena ZPP za vložitev revizije. V teh okoliščinah (novo) pooblastilo za vložitev izrednega pravnega sredstva, ki ga ni podpisal posebni pooblaščenec tožeče stranke za vložitev tožbe, ni veljavno pooblastilo.

Ker je predmet konkretnega upravnega spora zakonitost odmere davka na promet nepremičnin (torej občasnega stroška stečajnega postopka), ki je bil tožniku odmerjen v zvezi s prodajo njegovih nepremičnin v stečajnem postopku, je tožnikova procesna sposobnost v tem upravnem sporu omejena, tožnikov zakoniti zastopnik pa je stečajni upravitelj. Tožnikovo pooblastilo odvetniški družbi za zastopanje torej ni veljavno, saj bi lahko odvetniško družbo za vložitev tožbe v tem upravnem sporu pooblastil le stečajni upravitelj.

Skladno s prvim odstavkom 98. člena ZPP bi pooblaščenec sicer moral izkazati pooblastilo ob prvem pravdnem dejanju, vendar mu skladno z drugim odstavkom istega člena sodišče vseeno lahko dovoli, da začasno opravlja dejanja za stranko in mu hkrati naloži, da v določenem roku predloži pooblastilo ali izkaže odobritev stranke za opravljena pravdna dejanja. Očitek v smeri kršitve načela konktradiktornosti (bolje kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, na katero pritožbeno sodišče ne pazi po uradni dolžnosti) je v tolikšni meri pavšalen in nekonkretiziran, da z njim stranka ne more biti uspešna.

Upoštevaje tožnikovo izjavo o tem, da tožbe, ki jo je sodišče v tej zadevi prejelo 19. 8. 2022, ni vložil sam, ampak jo je v njegovem imenu vložil nekdo drug, pri čemer pa tožnik vložitve tožbe naknadno ni odobril (iz njegove izjave prejete 2. 12. 2024 izhaja ravno nasprotno, to je da se s sprožitvijo sodnega postopka nikoli ni strinjal), je sodišče štelo, da je bila tožba v tej zadevi vložena brez tožnikovega pooblastila, pri čemer se tožnik z njeno vložitvijo ne strinja. Glede na to je sodišče ob smiselni uporabi določb 98. člena ZPP ugotovilo, da obravnava tožbe ni dopustna oz. da je tožbo treba zavreči.

Iz obrazložitve sklepa o postavitvi začasnega zastopnika z dne 10. 5. 2022 je jasno razvidno, da se začasni zastopnik tožencu postavlja iz razloga neznanega prebivališča in ne iz razloga pravdne nesposobnosti. Sodišče prve stopnje je v celoti citiralo tudi določbo 83. člena ZPP. Pritožniku je bilo zato znano, da od nastopa toženca pred sodiščem nima več pravice zastopati toženca na podlagi sklepa sodišča o postavitvi začasnega zastopnika. S pravnomočno sodno odločbo je odločeno o vsebini zahtevka ali predloga. Tako se tudi obrazložitev sodne odločbe pridružuje pravnomočnosti izreka, kolikor je to potrebno za identifikacijo vsebine odločbe. Tudi v sodni praksi EU se pravnomočnost ne navezuje le na izrek odločbe, ampak tudi na njeno obrazložitev, ki je nujna podlaga njenega izreka, zato sta obrazložitev in izrek nerazdružljiva.

Ob predhodnem preizkusu tožbe je sodišče odvetnika pozvalo na odpravo pomanjkljivosti tožbe in mu naložilo, da v roku 15 dni predloži pooblastilo za zastopanje tožnika. Odvetnik pooblastila v danem roku ni predložil.

Ker v danem roku pooblaščenec pravilnih pooblastil ni predložil niti jih ni predložil kasneje niti ni izkazal s strani tožnikov dane odobritve predmetne tožbe in že opravljenih dejanj, je sodišče tožbo zoper izpodbijano odločbo zavrglo (četrti odstavek 98. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).

S tožničino smrtjo so v njen položaj po samem zakonu vstopili dediči. Ovira v zvezi s procesno nesposobnostjo osebe, ki je prvotno nastopala na tožeči strani, je za nadaljnji tek postopka odpadla. Ni razloga, da dediči ne bi mogli odobriti vložene tožbe. Argument izpodbijanega sklepa, da bi s tem pridobili več pravic, kot jih je imela prvotna tožnica, ni prepričljiv. Za presojo o odpravljivosti pomanjkljivosti ni bistveno, kdo odpravi oviro - tožnik sam ali zakoniti zastopnik. Tudi zakoniti zastopnik ravna v imenu in za račun tožnika. Njegova dejanja štejejo za ravnanja stranke. Izjavo o odobritvi tožbe (in drugih procesnih dejanj) poda torej tožnik. Ni razloga, da je po njegovi smrti ne bi mogel podati njegov dedič.

Sodišča prve stopnje morajo med postopkom ves čas paziti, ali je tisti, ki nastopa kot pooblaščenec, upravičen za zastopanje (peti odst. 98. člena ZPP). Potrebno pa je upoštevati tudi posebne določbe Zakona o odvetništvu (2. in 71.a člen) in drugih zakonov (Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno), splošno prepoved zlorabe procesnih pravic (11. člen ZPP), vezanost na predhodne odločbe tudi drugih organov (13. člen ZPP) ter odločbe Ustavnega sodišča. V skladu z drugim odst. 2. člena ZOdv, lahko pred sodišči stranko proti plačilu zastopa samo odvetnik, če zakon ne določa drugače. Zastopanje pred sodišči je opredeljeno kot gospodarska dejavnost, ki se lahko opravlja samo v statusnopravnih oblikah, ki jih dopušča ZOdv, zato se lahko proti plačilu opravlja le v okviru tako določenega poklica (4. člen). Osebe, ki torej nastopajo pred sodišči kot pooblaščenci in to odplačno, morajo torej izkazati tudi njihovo statusnopravno obliko, v kateri to dejavnost opravljajo. Če tega pogoja ne izpolnjujejo, opravljajo to dejavnost nedovoljeno (delo na črno), kar se označuje tudi z izrazom "zakotno pisaštvo".

Ker v danem roku pooblaščenec pooblastila ni predložil (niti ga ni predložil do datuma izdaje predmetnega sklepa), je sodišče tožbo zavrglo.

V obravnavani zadevi bi morebitna tožeči stranki prisojena odškodnina sodila v stečajno maso ter zato tožeča stranka v zvezi s tem premoženjem ni procesno sposobna. Pravnih dejanj tako tožeča stranka ne more opravljati sama neposredno, temveč le po svojem zakonitem zastopniku, stečajnem upravitelju. Posledično je sodišče prve stopnje stečajno upraviteljico tožeče stranke pravilno pozvalo k odobritvi tožbe, ki jo je tožeča stranka vložila neposredno sama, ker pa se stečajna upraviteljica na poziv ni odzvala, je sodišče tožbo pravilno zavrglo.

Morebitno pooblastilo pooblaščenca v drugem postopku, v konkretnem primeru celo med drugimi udeleženci, ne predstavlja ustreznega pooblastila za opravljanje procesnih dejanj v konkretni zadevi. Sodišče je v izpodbijani zadevi ustrezno zavarovalo pravice nasprotne udeleženke, saj je v postopek pritegnilo širši krog oseb, za njene interese pa je kot zakoniti udeleženec postopka po 58. členu ZNP-1 skrbel tudi CSD. Nasprotni pritožbeni očitki o neustrezno zagotovljeni pravici do sodnega varstva niso utemeljeni.

Člen 145 ZPP strankinemu pooblaščencu v primeru spremembe naslova (v konkretnem primeru poslovnega naslova odvetniške pisarne) nalaga dolžnost obvestitve sodišča o spremembi, pri čemer to sporočilo pomeni obvestilo sodišču v konkretnem postopku. V obravnavani zadevi je prvostopenjsko sodišče, zaradi upravičene domneve, da toženko v pravdnem postopku zastopa pooblaščenka iz predhodnega izvršilnega postopka (v katerem ji v skladu z devetim odstavkom 29. člena ZIZ pooblastila ni bilo treba predložiti), poziv za odgovor na dopolnitev tožbe najprej vročalo toženkini domnevni pooblaščenki. Ker se na poziv njeni domnevni pooblaščenki, da odgovori na dopolnjeno tožbo, toženka ni odzvala, je sodišče prve stopnje dopolnjeno tožbo s pozivom na odgovor pravilno vročilo neposredno toženki, s čimer ni kršilo postopkovnih določb 98. člena ZPP, kot mu to očita pritožba.

Statut Odvetniške zbornice Slovenije v tretjem odstavku 73. člena, na katerega se posredno sklicuje tožeča stranka v pritožbi, sicer določa, da je prevzemnik pisarne dolžan in upravičen, da do izjave stranke zastopa njeno korist tudi brez posebnega pooblastila, vendar je stališče sodne prakse jasno, da mora prevzemnik pisarne v vsakem primeru predložiti novo pooblastilo stranke, ki jo je prej zastopal odvetnik, čigar pisarno je prevzel. Določitev prevzemnika odvetniške pisarne v skladu s Statutom OZS ne pomeni avtomatičnega prevzema zastopanja strank izbrisanega odvetnika, saj je podlaga za zastopanje novo pooblastilno razmerje.

Ker je bila tožnica dne 30. 6. 2023 izbrisana iz sodnega registra zaradi pripojitve k prevzemni družbi A., d. o. o., je bil postopek v tej zadevi je po samem zakonu prekinjen z dnem izbrisa tožnice. Postopek, ki je bil prekinjen zaradi prenehanja pravne osebe, se nadaljuje, ko ga pravni nasledniki pravne osebe prevzamejo ali ko jih sodnik povabi, naj to storijo. Zato je Vrhovno sodišče pravno naslednico tožnice pozvalo, naj postopek prevzame, in hkrati sklenilo tudi, da se postopek nadaljuje. Ker je pooblastilo izbrisane tožnice prenehalo, je Vrhovno sodišče s tem sklepom univerzalni pravni naslednici izbrisane tožnice naložilo, naj predloži novo pooblastilo pooblaščencu, ki ima opravljen pravniški državni izpit ali dokaz, da ima njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit.

V primeru spora oziroma materialnopravnega razmerja, ki glede na svojo naravo s smrtjo stranke preneha in kot je to v konkretnem primeru, ko je toženec, kot dolžnik v spornem odškodninskem materialnopravnem razmerju, umrl, ker pa ni imel dedičev, je bila zapuščina kot zapuščina brez dedičev izročena v last Republiki Sloveniji, je s smrtjo prvotoženca prenehalo ne samo materialnopravno razmerje med tožnico in prvotožencem, ampak tudi procesno pooblastilo, ki ga je prvotoženec dal svojemu pooblaščencu odvetniku. Zato pa njegova priglasitev stroškov njegovega zastopanja stranke kot pravdnih stroškov umrlega toženca pomeni dejanje nepooblaščene osebe, ki pa ga glede na določbo tretjega odstavka 98. člena ZPP sodišče ne bi smelo upoštevati.

Sodišče prve stopnje je potem, ko je ugotovilo, da odvetnik kljub pozivu ni predložil pooblastila za zastopanje, skladno s četrtim odstavkom 98. člena ZPP, tožbo utemeljeno zavrglo.