VSL sklep II Ip 5708/2011

Pritožba se zavrne in potrdi izpodbijani sklep.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom:

1ugovoru drugega, tretjega, četrtega, petega in šestega dolžnika zoper sklep o začasni odredbi z dne 12. 07. 2011 glede stvarne nepristojnosti tega sodišča ugodilo,

2sklenilo, da to sodišče ni stvarno pristojno za odločanje v zadevi in

3sklenilo, da bo po pravnomočnosti tega sklepa zadeva odstopljena Okrožnemu sodišču v Ljubljani kot stvarno in krajevno pristojnemu sodišču.

2Zoper sklep se je pravočasno pritožuje upnik, ki trdi, da je predlog za izdajo začasne odredbe vložil na podlagi 5. člena ZIZ, krajevna pristojnost pa se določa na podlagi pristojnosti enega od sospornikov. Naslovno sodišče je v izdani začasni odredbi prvega dolžnika navedlo kot enega od dolžnikov in ne kot dolžnikovega dolžnika. Sodišče v obrazložitvi samo navaja, da pravna sredstva ne zadržijo učinkovanja sklepa, zato izdana začasna odredba še vedno učinkuje in bo učinkovala do pravnomočne odločitve o pravnih sredstvih. Glede na to je v trenutku odločanja o ugovoru stvarne in krajevne pristojnosti prvi dolžnik še vedno dolžnik, zato bi naslovno sodišče kot stvarno in krajevno pristojno moralo določiti sodišče po sedežu dolžnika, ki je v predlogu naveden prvi, kar pomeni Okrožno sodišče v Kranju. Upnik je na podlagi izdane začasne odredbe tudi že vložil tožbo po sedežu prvega dolžnika, to je pred Okrožnim sodiščem v Kranju. Okrožno sodišče v Ljubljani ne more biti pristojno zato, ker je upnik v kazenskem postopku pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani IV Kpr 20/20 uveljavljal premoženjskopravni zahtevek zoper drugo do šestega dolžnika, saj se v tem postopku uveljavlja premoženjskopravni zahtevek, katerega predmet je vračilo delnic z oznako X in ne zahtevek, da se dividende iz teh delnic izplačajo upniku. Identiteta med zahtevkom, ki se uveljavlja v kazenskem postopku in zahtevkom, ki je predmet zavarovanja po tem postopku, ne obstoji. Glede izplačila dividend do vložitve tožbe na podlagi predmetne začasne odredbe (pri Okrožnem sodišču v Kranju) še ni bil v teku noben postopek. Predlaga, da drugostopenjsko sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep v celoti razveljavi ter odloči, da bo po pravnomočnosti sklepa zadeva odstopljena Okrožnemu sodišču v Kranju kot stvarno in krajevno pristojnemu sodišču, drugemu do šestemu dolžniku pa naloži, da upniku povrne stroške postopka v roku 8 dni. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

3Prvi dolžnik v odgovoru na pritožbo trdi, da se zoper sklep o začasni odredbi z dne 12. 07. 2011 ni pritožil, kar pomeni, da je citirani sklep zoper prvega dolžnika postal pravnomočen. Navedbe v pritožbi upnika so utemeljene, saj je naslovno sodišče v izdani začasni odredbi prvega dolžnika navedlo kot enega od dolžnikov in ne kot dolžnikovega dolžnika, zato bi moralo sodišče pri določitvi krajevne pristojnosti ob upoštevanju določb Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) in Zakona o sodiščih (ZS) določiti okrožno sodišče po sedežu prvega dolžnika, torej Okrožno sodišče v Kranju. Po vedenju prvega dolžnika je upnik vložil na podlagi začasne odredbe tudi že tožbo po sedežu prvega dolžnika, to je pred Okrožnim sodiščem v Kranju, ki se ni izreklo za nepristojno. Sodišče je že samo v obrazložitvi ugotovilo, da pravna sredstva ne zadržijo učinkovanja sklepa in izdana začasna odredba še vedno učinkuje do pravnomočne odločitve o pravnih sredstvih. Prvi dolžnik je tako v času odločanja o ugovoru pristojnosti še vedno prvi dolžnik.

4Četrta dolžnica in peti dolžnik v odgovoru na pritožbo menita, da upnik ne izkazuje terjatev do prvega dolžnika, zoper katerega je začasna odredba izdana, zato menita, da Okrožno sodišče v Kranju ni pristojno za nadaljevanje omenjene tožbe in predlagata, da se predmet takoj prepusti v odločanje pristojnemu sodišču v Ljubljani.

5Drugi in tretji dolžnik v odgovoru na pritožbo uveljavljata iste razloge kot četrti in peti dolžnik.

6Pritožba ni utemeljena.

7Višje sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v mejah pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (Ur. list RS, št. 26/99, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju: ZPP), oba v zvezi z določbo 15. člena ZIZ (Ur. list RS, št. 51/98, s spremembami in dopolnitvami).

8Spisovni podatki potrjujejo pravilnost odločitve o krajevni pristojnosti Okrožnega sodišča v Ljubljani. V tem postopku predlagana vsebina začasne odredbe naj bi varovala terjatev upnika na zneske dividend od delnic, ki so v lasti drugega do šestega dolžnika in ki jih izplačuje prvi dolžnik, medtem ko upnik zoper drugega do šestega dolžnika svoje terjatve utemeljuje na zatrjevani ničnosti pogodb o prodaji in nakupu delnic ter posledično terjatvi na njihovo vračilo, podredno pa zatrjuje terjatev na solidarno povračilo škode. Drugi do šesti dolžnik so v ugovoru zato utemeljeno uveljavljali, da upnik zoper njih izkazuje terjatve na drugačni pravni podlagi, pri čemer imajo ti dolžniki vsi sedež oz. prebivališče v Ljubljani. Podlaga za določitev krajevne pristojnosti torej ni v 49. členu ZPP, ki določa pristojno sodišče v primeru atrakcije pristojnosti, kadar so toženci materialni sosporniki, temveč temelji na prvem odstavku 47. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, po katerem je splošno krajevno pristojno sodišče, na območju katerega imajo toženci stalno prebivališče. Odločitev sodišča prve stopnje je zato pravilna iz drugih razlogov. Medtem ko upnik odločitve sodišča v 2. točki izreka, v kateri se je sodišče prve stopnje izreklo za stvarno nepristojno, niti ne napada, pa gre poudariti, da so ugovore krajevne pristojnosti zoper sklep o začasni odredbi vložili le drugi, tretji, četrti, peti in šesti dolžnik in je sodišče prve stopnje v prvem odstavku izreka izpodbijanega sklepa tudi ugodilo le ugovorom, ki se nanašajo na drugega do šestega dolžnika. Zato je treba tudi 3. točko izreka sklepa o odstopu zadeve v odločanje Okrožnemu sodišču v Ljubljani razumeti le v odnosu do drugega, tretjega, četrtega, petega in šestega dolžnika. Sodišče prve stopnje bo zato v nadaljnjem postopanju moralo upoštevati, da se izpodbijana odločitev o krajevni pristojnosti Okrožnega sodišča v Ljubljani na prvega dolžnika ne nanaša. Za pritožbeno naziranje upnika, da bi sodišče kot pristojno sodišče za vse dolžnike moralo določiti sodišče po sedežu dolžnika, ki je v predlogu naveden kot prvi, v določbah ZPP ni nobene podlage, pri čemer v odnosu do prvega dolžnika, upoštevaje zgoraj ugotovljeno, izpodbijana odločitev upnikovemu pritožbenemu interesu v celoti ustreza. Pristojnost kasneje vložene tožbe, na katero se v pritožbi sklicuje upnik, pa na določanje krajevno pristojnega sodišča za postopek zavarovanja z začasno odredbo nima nobenega vpliva (prim. Sklep VSL I Cpg 1249/2010 z dne 02. 11. 2010). Ker je sodišče prve stopnje pri določitvi stvarne pristojnosti ob upoštevanju odločbe Vrhovnega sodišča RS III R/2010 pravilno zaključilo, da je v tej zadevi stvarno pristojno okrožno sodišče, je odločitev sodišča prve stopnje v celoti pravilna in zakonita, zato je višje sodišče neutemeljeno upnikovo pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

9Odločitev o stroških pritožbenega postopka je vsebovana v odločitvi o zavrnitvi pritožbe, temelji pa na prvem odstavku 154. člena in prvem odstavku 155. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.