5. člen ZIZ

Dejstvo, da dolžnika nista prevzela (dvignila) pošiljke z odpoklicem kreditne pogodbe, ne pomeni, da se je dolžnik s tem lahko izognil predčasni zapadlosti terjatve. Zadostuje namreč, da je odpoklic upnik dolžniku poslal s priporočeno pošiljko, v primeru, ko naslovnik onemogoči vročitev, pa je ob upoštevanju načela vestnosti in poštenja in načela varstva upnikov šteti, da je sprejem opravljen že takrat, ko je pošiljatelj poskušal vročiti potrebna pisanja, in ne šele, ko je naslovnik pisanje tudi dejansko prejel (odstop od siceršnje sprejemne teorije). Upnik je določno navedel obveznost dolžnikov iz naslova neplačanih obrokov glavnice, pogodbenih obresti in stroškov in da je za svoje trditve predložil tudi obračune obresti. S tem je upnik, tudi po presoji višjega sodišča, svojemu trditvenemu in dokaznemu bremenu glede obstoja in višine terjatve zadostil. Breme zatrjevanja in dokazovanja neobstoja oziroma drugačne višine terjatve je tako prešlo na dolžnika, ki sta imela dolžnost v ta namen navesti konkretna dejstva, s katerimi bi utemeljevala drugačno višino terjatve in svoj (po njunem mnenju pravilen) način obračunavanja terjatve, ter zanje predložiti tudi dokaze. Ob dejstv

S tem, ko sodišče prve stopnje pritožniku ni vročilo v izjavo listin s pravnopomembno vsebino, pri čemer so bile te pridobljene po predlogu predlagateljice, s katerimi je ta utemeljevala ogroženost obeh mladoletnih otrok, dodeljenih očetu, kar je pogoj za izdajo začasne odredbe v postopku ukrepov za varstvo koristi otrok po 157. in 161. členu DZ, in se pritožnik do njih ni mogel opredeliti, čeprav je možnost odgovora lahko utemeljeno pričakoval, kot je to razvidno iz zapisnika o naroku za začasno odredbo z dne 20. 12. 2023, je storilo procesno kršitev, saj je svojo odločitev v bistvenem oprlo na dejstva, ki izhajajo iz omenjenih listin.

Tožeča stranka je organizirana v pravnoorganizacijski obliki sindikata, ki v 1. točki prvega odstavka 481. člena ZPP ni naveden kot oseba, za katero veljajo pravila o gospodarskih sporih. Tožeča stranka zato subjektivnega kriterija za sojenje po določbah ZPP v gospodarskih sporih ne izpolnjuje.

Po določbi 67. člena ZPP lahko Vrhovno sodišče na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi. Predmet delegacije iz razlogov smotrnosti je glede na takšno določbo torej prenos krajevne, ne pa stvarne pristojnosti.

Predmetna zadeva ne spada med socialne spore, kakor je to določeno v 7. členu ZDSS-1. Gre za spor v zvezi s postopkom izvršbe na nepremičnino, za katerega je določena stvarna pristojnost Okrajnega sodišča (5. člen ZIZ).

V primeru, ko ni uveden pravdni ali kakšen drug sodni postopek, je v skladu s prvim odstavkom 266. člena ZIZ za odločitev o predlogu za zavarovanje z začasno odredbo in za samo zavarovanje krajevno pristojno sodišče, ki bi bilo pristojno za odločitev o predlogu za izvršbo. To določbo je potrebno obravnavati v povezavi z določbo 5. člena ZIZ o tem, da je za dovolitev izvršbe in zavarovanja stvarno pristojno okrajno sodišče.

Z odločbo Ustavnega sodišča U-I-148/2013 z dne 10. 7. 2014 je bila razveljavljena 1. točka prvega odstavka 258. člena ZIZ. Iz obrazložitve te odločbe jasno izhaja, da sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, zoper katerega je bil vložen ugovor po drugem odstavku 62. člena ZIZ, ni tista odločba domačega sodišča, na podlagi katere se po prvem odstavku 257. člena ZIZ lahko izda predhodna odredba. To pa pomeni, da se od tedaj dalje tudi ne bo mogel več hkrati s pravdnim postopkom voditi postopek odločanja o predhodni odredbi na podlagi sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine, zoper katero je vložen ugovor iz drugega odstavka 62. člena ZIZ. S tem pa se je izvotlila tudi določba drugega odstavka z novelo ZIZ-I spremenjenega 256. člena o pristojnosti sodišča. Pritožbeno sodišče ne more pritrditi pritožbenemu stališču, da je bil namen zakonodajalca glede na določbo drugega odstavka 256. člena ZIZ v tem, da naj v vseh primerih odloča o predhodni odredbi isto sodišče, ki je izdalo sodbo, na podlagi katere je predlagana predhodna odredba. Če bi zakonodajalec to želel doseči, bi moral v poglavju o predhodnih odredbah vprašanje stvarne pristojnosti sodišča izrecno ured

Ker je zastaranje izvršitve denarne kazni kot stranske kazni, ki spada v področje materialnega prava, urejeno v 93. členu KZ-1, je glede ugovora zastaranja izvršitve denarne kazni kot stranske kazni, ki ga je obsojenec naslovil na Okrožno sodišče v Ljubljani, slednje stvarno pristojno in bi moralo o njem vsebinsko odločiti.

Določbe Zakona o izvršbi in zavarovanju se uporabljajo za sodno izvršbo in za zavarovanje, urejeno z drugim zakonom, glede vseh vprašanj, ki s tem zakonom niso urejena. Izdaja začasnih odredb je v Zakonu o upravnem sporu posebej urejena in sicer v 2. in 32. členu, ki za vsebinsko odločanje o predlogu za izdajo začasne odredbe zahteva pravočasno vložitev tožbe kot formalni pogoj za izdajo začasne odredbe, hkrati pa določa, da je za odločanje o predlogih za začasno odredbo stvarno pristojno tisto sodišče, ki je pristojno za odločanje o tožbi v upravnem sporu, torej Upravno sodišče Republike Slovenije.

Za primer prepustitve stanovanja po 21. členu ZPND zakon določa, da se izvršba opravi po pravilih za izpraznitev in izročitev nepremičnine (23. člen ZPND). ZPND ne govori o zavarovanju, temveč o izvršbi. V skladu s 5. členom ZIZ je za odločitev o predlogu za izvršbo stvarno pristojno okrajno sodišče. Na podlagi 220. člena ZIZ pa je za odločitev o predlogu za izvršbo za izpraznitev in izročitev nepremičnine in za samo izvršbo krajevno pristojno sodišče, na območju katerega je nepremičnina.

O predlogu za začasno odredbo odloča pravdno sodišče le v primeru, ko je uveden pravdni postopek.

Kršitev načela kontradiktornosti je podana v primeru, če sodišče brez utemeljenega razloga zavrne dokazne predloge, vendar je v konkretnem primeru sodišče prve stopnje, kot je to pojasnilo v točki 11 obrazložitve, zavrnilo dokaz z zaslišanjem dolžnice, ker z izvedbo dokazov ni mogoče nadomestiti pomanjkljive trditvene podlage.

Že iz same naslovitve vloge in njene vsebine izhaja, da se ta ne nanaša na zavarovanje denarne terjatve, ki je sporni predmet v tem gospodarskem sporu, ampak, da gre za predlog za izdajo začasne odredbe pred uvedbo sodnega postopka. Stvarno pristojno za odločanje o takšnem predlogu je okrajno sodišče.

Za presojo pristojnosti, ki se ravna po prebivališču dolžnika, je odločilen podatek, ki ga je upnik navedel v predlogu za izvršbo, in ne podatek, ki ga je sodišče pridobilo iz centralnega registra prebivalstva ali podatek o naslovu, na katerem je bil sklep o izvršbi dolžniku dejansko vročen.

Delovno sodišče ni pristojno, da izvršuje svoje odločitve izdane v kolektivnem sporu. Za izvršitev odločitev v kolektivnih sporih je pristojno redno sodišče in sicer okrajno sodišče na podlagi določil 5. člena ZIZ.

V primeru, ko je uveden pravdni postopek, je za odločitev o predlogu za zavarovanje skladno z določilom drugega odstavka 266. člena ZIZ pristojno sodišče, pred katerim teče postopek. Vpis zastavne pravice v sodnem registru na deležu družbenika oziroma v Centralnem registru nematerializiranih vrednostih papirjev je skladno z določilom 5. točke prvega odstavka 260. člena ZIZ možno izposlovati le s predhodno odredbo, ne pa tudi z začasno odredbo. Pristopnik je zavezan upniku kot dolžnik in izpolnjuje svoj, ne tuj dolg. Morebitni zahtevek pristopnika proti prvotnemu dolžniku, pa lahko izvira samo iz pravnega razmerja med pristopnikom in prvotnim dolžnikom. Vsak poseg v tujo lastnino predstavlja za lastnika škodo. Zato ni mogoče šteti, da pomeni prepoved razpolaganja z nepremičnino le neznatno škodo za njenega lastnika.

Za odločanje o predlogih za zavarovanje z začasnimi odredbami in za samo zavarovanje v primeru, da je začasna odredba predlagana še preden je uveden pravdni ali kakšen drug postopek, četudi se s predlagano začasno odredbo predlaga začasna prekinitev stikov med staršem in otrokom, je stvarno pristojno okrajno sodišče.

Upoštevajoč določilo 270. člena ZIZ je predlog za izdajo začasne odredbe v zavarovanje denarne terjatve utemeljen, če sta kumulativno podana oba pogoja in sicer verjetno izkazana terjatev in nevarnost, da bo zaradi dolžnikovega ravnanja (odtujevanje, skrivanje premoženja itd.) uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena. Čim eden od pogojev ni podan, je predlog za izdajo začasne odredbe neutemeljen.

V tem postopku predlagana vsebina začasne odredbe naj bi varovala terjatev upnika na zneske dividend od delnic, ki so v lasti drugega do šestega dolžnika in ki jih izplačuje prvi dolžnik, medtem ko upnik zoper drugega do šestega dolžnika svoje terjatve utemeljuje na zatrjevani ničnosti pogodb o prodaji in nakupu delnic ter posledično terjatvi na njihovo vračilo, podredno pa zatrjuje terjatev na solidarno povračilo škode. Drugi do šesti dolžnik so v ugovoru zato utemeljeno uveljavljali, da upnik zoper njih izkazuje terjatve na drugačni pravni podlagi, pri čemer imajo ti dolžniki vsi sedež oz. prebivališče v Ljubljani. Podlaga za določitev krajevne pristojnosti torej ni v 49. členu ZPP, ki določa pristojno sodišče v primeru atrakcije pristojnosti, kadar so toženci materialni sosporniki, temveč temelji na prvem odstavku 47. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, po katerem je splošno krajevno pristojno sodišče, na območju katerega imajo toženci stalno prebivališče.

Dolžnikova izpolnitev (prvotnemu upniku - odstopniku) pred obvestilom o odstopu terjatve je veljavna, z njo je dolžnik prost obveznosti, saj ni vedel za odstop.