VSL sklep II Ip 4355/2013

I. Pritožbi upnice se delno ugodi in se sklep v izpodbijanem prvem odstavku 1. točke izreka razveljavi v delu, v katerem se nanaša na ugoditev ugovoru glede izterjave terjatve po obračunu obresti v skupnem znesku 4.921,62 EUR ter na znižanje odmerjenih stroškov za 14,40 EUR, in posledično v delu 2. točke izreka, v katerem upnici niso bili odmerjeni stroški nad 216,90 EUR, ter se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

V preostalem delu se pritožba upnice zavrne in sklep v izpodbijanem nerazveljavljenem delu prvega odstavka 1. točke izreka potrdi.

Odločitev o upničinih stroških pritožbenega postopka se pridrži za končni sklep o ugovoru.

II. Pritožba dolžnika se zavrne in se sklep v izpodbijanem drugem odstavku 1. točke izreka, ki se nanaša na zavrnitev ugovora v preostalem delu, in v 2. točki izreka, ki se nanaša na obveznost povrnitve stroškov postopka, potrdi.

Dolžnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka, upnica pa sama krije stroške odgovora na dolžnikovo pritožbo.

1Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugovoru dolžnika delno ugodilo in sklep o izvršbi z dne 9. 1. 2013 razveljavilo v delu, ki se nanaša na izterjavo stroškov prisilne izterjave davkov in prispevkov v višini 83,48 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 7. 12. 2012 dalje do plačila in na izterjavo terjatev po obračunih obresti pod zaporedno številko 0 seznama izvršilnih naslovov v skupnem znesku 4.921,62 EUR, in predlog za izvršbo v tem delu zavrnilo ter izvršbo ustavilo, višino odmerjenih izvršilnih stroškov pa znižalo za 14,40 EUR (prvi odstavek 1. točke izreka). V preostalem delu je ugovor zavrnilo (drugi odstavek 1. točke izreka). Po odmeri stroškov ugovornega postopka strank glede na uspeh in njihovem poračunu, je dolžniku naložilo upnici v osmih dneh povrniti stroške ugovornega postopka v višini 216,90 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka dalje do plačila (2. točka izreka).

2Zoper sklep sta se pravočasno pritožila upnica in po pooblaščencu dolžnik.

3Upnica izpodbija odločitev v delu, ki se nanaša na ugoditev ugovoru in posledično na ugovorne stroške (prvi odstavek 1. točke izreka in 2. točka izreka v delu, v katerem dolžniku niso naloženi stroški preko zneska 216,90 EUR). Uveljavlja pritožbene razloge, navedene v prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). V zvezi z ugoditvijo ugovoru dolžnika glede izterjave terjatev po obračunih obresti pod zaporedno številko 0 seznama izvršilnih naslovov v skupnem znesku 4.921,62 EUR pojasnjuje, da gre le za ločen prikaz obračunov obresti do 30. 9. 2011 in po tem obdobju, glede na spremembo informacijskega sistema. S tem v zvezi tudi navaja, da je v seznamu izvršilnih naslovov to izrecno navedeno. Vztraja, da je seznam izvršilnih naslovov sestavljen v skladu z 9. točko 145. člena Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju ZDavP-2), tudi v delu pod zaporednimi številkami 1-5, ki se nanaša na stroške predhodnih davčnih izvršb. Za posamezni strošek je namreč jasno naveden izvršilni naslov, datum njegove izvršljivosti, znesek v EUR, medtem ko se obresti od stroškov davčne izvršbe ne računajo. Izvršilni naslovi so izvršljivi in predstavljajo dolžnikovo obveznost, povezano s stroški predhodne davčne izvršbe. Predlaga spremembo izpodbijanega sklepa tako, da se ugovor dolžnika v celoti zavrne in se mu naloži plačilo stroškov ugovornega in pritožbenega postopka.

4Tudi dolžnik v pritožbi uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, predlaga pa spremembo izpodbijanega sklepa tako, da se odloči, da je dolžnikov ugovor v celoti utemeljen in se izvršilni postopek s sklepom ustavi, podrejeno pa, da se izpodbijani sklep v izpodbijanem delu razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v nov postopek. Sodišču očita, da se ni opredelilo do vseh dolžnikovih dokazov in se zato sklepa ne da preizkusiti. Sodišče ni odgovorilo na ugovore, da seznam izvršilnih naslovov oziroma sam predlog o izvršbi upnika ne vsebuje vseh z zakonom predpisanih sestavin, da seznam izvršilnih naslovov ni individualno določen, izvršilni naslovi niso navedeni, upnik ni navedel, ali gre za izvršljive odločbe, in tudi ni predložil potrdila o izvršljivosti. Kot glavno pomanjkljivost listin navaja manjkajoče potrdilo o pravnomočnosti in izvršljivosti. Naslovni organ je prezrl ustaljeno sodno prakso, pri čemer se pritožnik sklicuje na sklepe Vrhovnega sodišča RS I Up 579/2002, III Ips 104/1999 in II Ips 532/2003. Sodna praksa jasno pove, da mora imeti predlog za izvršbo z zakonom določene sestavine, in katere listine niso izvršilni naslovi. Sodišče prve stopnje odstopa od ustaljene sodne prakse ni utemeljilo. Ne strinja se tudi s sodiščem prve stopnje glede zastaranja upnikove terjatve, pri čemer se sklicuje na zastaralne roke iz Obligacijskega zakonika, glede na to, da se izterjujejo prispevki, ki se plačujejo v mesečnih anuitetah. Poleg navedenega uveljavlja tudi kršitev prvega odstavka 208. člena ZDavP-2, saj upnik ni izkazal, da davčna izvršba na preostalo dolžnikovo premoženje ni bila uspešna, oziroma da jo je sploh predlagal v postopku davčne izvršbe. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

5Upnica je na dolžnikovo pritožbo odgovorila in predlaga njeno zavrnitev ter priglaša stroške odgovora na pritožbo.

6Pritožba upnice je delno utemeljena, pritožba dolžnika pa ni utemeljena.

O pritožbi upnice:

7Sodišče prve stopnje je ugovoru dolžnika ugodilo v delu, v katerem se nanaša na izterjavo terjatev po obračunih obresti pod zaporedno številko 0 seznama izvršilnih naslovov v skupnem znesku 4.921,62 EUR, z obrazložitvijo, da upnik v odgovoru na ugovor ni zatrjeval in dokazoval obstoja obračunov obresti kot samostojnih izvršilnih naslovov, čeprav se je dokazno breme prevalilo nanj zaradi dolžnikovega navajanja negativnega dejstva.

8Vprašanje, ali so v seznamu izvršilnih naslovov kot samostojnem izvršilnem naslovu vsebovani posamezni izvršilni naslovi s sestavinami iz 9. točke drugega odstavka 145. člena ZDavP-2, je materialnopravno vprašanje (17. in 21. člen ZIZ). Dolžnik je v ugovoru trdil, da izvršilni naslovi niso obračuni obresti od akontacije dohodnine, prispevkov, nadomestil za uporabo stavbnega zemljišča, obračunanih do 30. 9. 2011, ki so v seznamu izvršilnih naslovov označeni z zaporedno številko 0. Na vprašanje, ali je listina izvršilni naslov oziroma ali je izvršilni naslov v vseh sestavinah primeren za izvršbo, sodišče pazi po uradni dolžnosti v okviru pravilne uporabe materialnega prava in zato materialnopravnega ugovora, da obračun obresti ni izvršilni naslov, ni šteti kot uveljavljanja negativnega dejstva, ki bi se štelo za resnično, če upnica v odgovoru na ugovor nanj ne odgovori (prvi odstavek 58. člena ZIZ). Na podlagi takšnega ugovora je dolžno sodišče prve stopnje na podlagi drugega odstavka 55. člena ZIZ tudi po uradni dolžnosti ponovno presoditi, ali je listina izvršilni naslov (2. točka prvega odstavka 55. člena ZIZ), ki je primeren za izvršbo (21. člen ZIZ).

9Glede na navedeno so razlogi sodišča prve stopnje v tem obsegu nepravilni. Sodišče se do vprašanja, ali je seznam izvršilnih naslovov primeren za izvršbo tudi v delu (pod zap. št. 0), v katerem so opredeljeni obračuni obresti do 30. 9. 2011, ni opredelilo v povezavi s pojasnilom na 25. strani izvršilnega naslova, na kar pritožnica utemeljeno opozarja. Iz pritožbe namreč izhaja, da gre pri delu seznama izvršilnih naslovov pod zap. št. 0 le za ločen prikaz obračuna obresti za posamezne davke in prispevke za obdobje do 30. 9. 2011 in po tem obdobju, glede na spremembo informacijskega sistema.

10Višje sodišče je glede na navedeno pritožbi upnice ugodilo v delu, v katerem se nanaša na ugoditev ugovoru glede izterjave terjatev po obračunih obresti pod zap. št. 0 seznama izvršilnih naslovov v skupnem delu 4.921,62 EUR. V novem postopku naj se sodišče prve stopnje opredeli do prikaza obresti v seznamu izvršilnih naslovov v povezavi z obrazložitvijo na 25. strani izvršilnega naslova. Posledično je višje sodišče razveljavilo tudi odločitev o znižanju odmerjenih izvršilnih stroškov za 14,40 EUR v prvem odstavku 1. točke izreka in o odločitev o stroških v 2. točki izreka sklepa, kolikor upnici niso bili priznani stroški ugovornega postopka nad 216,90 EUR, glede na ugotovljen uspeh posamezne stranke v postopku in poračun stroškov. V tem obsegu je vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

11Višje sodišče pa pritrjuje stališču sodišča prve stopnje, da seznam izvršilnih naslovov ni primeren izvršilni naslov za izterjavo stroškov prisilne izterjave davkov in prispevkov, opredeljenih v 1. do 5. točki, v skupnem znesku 83,48 EUR. V drugem odstavku 145. člena ZDavP-2 so našteti izvršilni naslovi, na podlagi katerih se izvede davčna izvršba in v primeru izvršbe na nepremičnine tudi sodna izvršba. V 9. točki navedene določbe je opredeljen seznam izvršilnih naslovov, v katerem mora biti za posamezen izvršilni naslov naveden datum izvršljivosti ter znesek davka in zamudnih obresti za vsako vrsto davka posebej. Glede na takšno opredelitev torej lahko vsebuje seznam izvršilnih naslovov le tiste posamezne izvršilne naslove, ki se nanašajo na davke (in prispevke), ne pa tudi na kakšne druge dajatve. Čeprav je izvršljiv sklep davčnega organa izvršilni naslov v skladu s 4. točko drugega odstavka 145. člena ZIZ (takšen sklep je lahko tudi sklep o prisilni izterjavi dolga), glede na izrecno opredelitev v 9. točki navedene določbe seznam izvršilnih naslovov ni primeren izvršilni naslov za izterjavo stroškov prisilne izterjave davkov in prispevkov, čeprav je o njih odločeno s sklepom o prisilni izterjavi.

12Višje sodišče se zato ne strinja s stališčem pritožnice, da je v tem obsegu izvršilni naslov sestavljen v skladu z 9. točko drugega odstavka 145. člena ZDavP-2 (ne drži niti, da bi bil izvršilni naslov jasno naveden, saj je opredeljen le kot sklep o prisilni izterjavi dolga z datumom izvršljivosti, ne pa tudi s številko zadeve, v kateri je bil sklep izdan, in datumom izdaje in zato ni dovolj določno opredeljen). Višje sodišče je glede na navedeno pritožbo v delu, v katerem se nanaša na ugoditev ugovoru glede izterjave zneska 83,48 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, zavrnilo in sklep v tem obsegu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

O pritožbi dolžnika:

13Seznam izvršilnih naslovov je v konkretnem primeru (razen v delu, v katerem je ugovoru ugodeno, oziroma v katerem je izpodbijani sklep razveljavljen) sestavljen v skladu z 9. točko drugega odstavka 145. člena ZDavP-2 in kot tak primeren za sodno izvršbo. V čem naj ne bi bil individualno določen oziroma naj ne bi bili navedeni izvršilni naslovi v tem seznamu, pritožnik ne pove. Glede na to, da je bil seznam izvršilnih naslovov predlogu za izvršbo priložen, upniku ni bilo treba v predlogu vsebine izvršilnega naslova prepisovati glede posameznih njegovih sestavin. Na priloženem seznamu izvršilnih naslovov je tudi potrdilo o izvršljivosti. Bistvenega pomena pa je navedba datuma izvršljivosti posameznega izvršilnega naslova kot sestavnega dela seznama izvršilnih naslovov, ki ne pomeni odločbe v smislu Zakona o splošnem upravnem postopku, temveč gre le za dolgovni seznam kot zbir že izdanih izvršilnih naslovov, ki niso bili izvršeni, kot se je v skladu s sodno prakso pravilno opredelilo tudi sodišče prve stopnje. Neutemeljen je očitek, da upnik ni navedel, ali gre za izvršljive odločbe. V seznamu izvršilnih naslovov so posamezni izvršilni naslovi konkretno opredeljeni, pri čemer je treba pojasniti, da je v skladu z drugim odstavkom 145. člena ZDavP-2 izvršilni naslov tudi obračun davka, ki v skladu s četrtim odstavkom 49. člena istega zakona zajema davčni obračun, obračun davčnega odtegljaja in obračun prispevkov za socialno varnost.

14Neutemeljen je očitek, da je sodišče prve stopnje prezrlo sodno prakso in ni obrazložilo odstopa od nje, pri čemer pritožnik konkretno ne pove, glede katerega vprašanja naj bi sodišče to storilo. V konkretnem primeru je odločitev skladna s sodno prakso tako glede zakonsko določenih sestavin predloga za izvršbo kot tudi glede vprašanja, katera listina je lahko izvršilni naslov.

15Glede ugovora zastaranja izterjave prispevkov je materialnopravno napačno pritožbeno stališče, da je treba uporabiti Obligacijski zakonik. Sodišče prve stopnje se je pri zavrnitvi uveljavljanja ugovornega razloga zastaranja pravilno oprlo na določbo ZDavP-2 (pomotno je sicer navedlo 145. člen namesto 125. člen). Poleg tega, da je v drugi alineji tretjega odstavka 3. člena ZDavP-2 določeno, da določbe tega zakona (če ni z njim drugače določeno), ki se nanašajo na davek, veljajo tudi za prispevke za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, prispevke za obvezno zdravstveno zavarovanje, prispevke za zaposlovanje in prispevke za starševsko varstvo, uvedene v skladu z zakonom, je tudi v področnih zakonih vsebovana določba, da se glede zastaranja prispevkov uporabljajo določbe Zakona o davčnem postopku (prim. prvi odstavek 15. člena Zakona o prispevkih za socialno varnost in drugi odstavek 228. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ZPIZ-1, veljavnega v času začetka teka zastaralnega roka).

16Uveljavljanje, da upnik ni izkazal, da davčna izvršba na preostalo dolžnikovo premoženje ni bila uspešna (prvi odstavek 208. člena ZDavP-2), pomeni nedopustno pritožbeno novoto, saj dolžnik v pritožbi ne pove, da brez svoje krivde tega razloga ne bi mogel uveljavljati že v ugovoru (prim. prvi odstavek 337. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Zato višje sodišče te pritožbene navedbe vsebinsko ne obravnava.

17Glede na navedeno je pritožba neutemeljena in ker višje sodišče tudi ni ugotovilo kršitev, na katere v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pazi po uradni dolžnosti, jo je zavrnilo in sklep v izpodbijanem delu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

O stroških pritožbenega postopka:

18Višje sodišče je odločitev o upničinih stroških, priglašenih v pritožbi zoper izpodbijani sklep, na podlagi četrtega odstavka v zvezi s tretjim odstavkom 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pridržalo za nov sklep o ugovoru.

19Glede na to, da dolžnik s pritožbo ni uspel, sam krije stroške pritožbenega postopka, o čemer je višje sodišče odločilo na podlagi prvega odstavka 165. člena in prvega odstavka 154. člena ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ. Upnica pa sama krije stroške odgovora na pritožbo, saj ti niso bili potrebni (prvi odstavek 155. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Glede na vsebino sklepa in vsebino pritožbe namreč njen odgovor nanjo ni bil potreben.