VSL sklep II Cp 2272/2013

1. Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.
2. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

1Sodišče prve stopnje je po ugotovitvi, da so izpolnjeni zakonski pogoji iz 318. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP), z zamudno sodbo v celoti ugodilo zahtevku tožeče stranke in toženi stranki naložilo, da mora objaviti popravek, ki se nanaša na obvestilo z naslovom: „Sumljiva sled denarja za podjetjem A. B.“, objavljeno v oddaji dne 16. 4. 2013 z naslovom in besedilom popravka, navedenega v točki I. izreka sodbe, ter popravek, ki se nanaša na obvestilo z naslovom: „B. milijonska dolžnica“, objavljeno v oddaji dne 23. 4. 2013, z naslovom in besedilom popravka, navedenega v točki II. izreka sodbe.

2Zoper sodbo vlaga pritožbo tožena stranka. Uveljavlja pritožbena razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, da višje sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbo zavrne. Podrejeno se zavzema za razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Navaja, da za izdajo zamudne sodbe niso bili izpolnjeni zakonski pogoji. Toženi stranki sodna pisanja in tožba niso bila pravilno vročena, saj je odgovorni urednik tožen v funkciji odgovornega urednika medija in ne kot zasebnik. Po Zakonu o medijih (v nadaljevanju: ZMed) ni dvoma o tem, na kateri naslov se vroča tožba zoper odgovornega urednika medija. Odgovorni urednik in njegov naslov morata biti vpisana v javni register – razvid medijev. Tožba se mu vroči na sedežu uredništva oziroma odgovornega urednika, ki je določen v javni evidenci Ministrstva za kulturo in javno objavljen. Ne gre za vročanje fizični osebi, pač pa odgovornemu uredniku v svojstvu njegove funkcije in na naslovu, kjer svojo funkcijo izvršuje. To predpisuje tudi 41. člen ZMed, po katerem v primeru pravnomočne sodbe glede popravka in menjave odgovornega urednika obveznost po sodbi preide na novega urednika. Zakon določa obveznosti odgovornega urednika ne glede na osebo, ki to funkcijo opravlja. Vročanje na zasebni naslov namesto na sedež uredništva, vpisan v razvid medijev, je bilo v obravnavanem primeru napačno. Tudi tožeča stranka je vročila svojo predpravdno zahtevo za objavo popravka na sedež uredništva in ne na naslov tožene stranke v P.. Nadalje navaja, da ni bilo pogojev za izdajo zamudne sodbe tudi zaradi nesklepčnosti tožbe. Obstajajo odklonilni razlogi iz 31. člena ZMed za zavrnitev objave vtoževanih popravkov. V določenih delih, ki jih izpostavlja, zahtevani popravek ne zanika ali popravlja navedbe oziroma obvestila niti ne navaja oziroma prikazuje drugih dejstev in okoliščin, s katerimi bi jih izpodbijal ali bistveno dopolnjeval, pač pa podaja vrednostne ocene in mnenja o vsebini prispevka, ki so celo žaljive. Zato bi bilo treba celoten popravek zavrniti, saj poseganje vanj ni dovoljeno. Zaradi nepravilnega vročanja je treba v ponovljenem postopku toženi stranki dati možnost vložitve odgovora na tožbo oziroma slednjega upoštevati. Glede na okoliščine primera pa bi bilo najbolj smotrno, da višje sodišče sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek zavrne. Tožeča stranka namreč zahtevanega besedila popravka ne more več popraviti, medtem ko predloženo besedilo ne ustreza popravku v smislu določb Zmed.

3Pritožba je bila skladno z drugim odstavkom 39. člena ZMed tožeči stranki vročena le v vednost, ne pa v odgovor.

4Pritožba je utemeljena.

5Pritožbi je treba pritrditi, da je sodba obremenjena z absolutno bistveno kršitvijo po 7. točki drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP), na katero pritožbeno sodišče pazi tudi po uradni dolžnosti. Sodišče prve stopnje je namreč izdalo zamudno sodbo v nasprotju z določbami zakona, kar je terjalo njeno razveljavitev.

6V obravnavani zadevi je predmet tožbe objava popravka v mediju. Gre za izraz ustavno varovane pravice do popravka, kot jo zagotavlja 40. člen Ustave RS. Njeno bistvo je v tem, da ima vsakdo pravico odzvati se na obvestilo, objavljeno v mediju, ki prikazuje netočna dejstva o njem in so z njim prizadete njegove pravice ali koristi. Namen pravice do popravka se lahko doseže le s hitrim, ažurnim odzivom na objavljeno obvestilo (odločba US RS U-I-95/09, UP-419/09). Temu načelu so prilagojena specialna postopkovna pravila, ki jih za obravnavani sodni postopek predpisuje Zakon o medijih (ZMed; Ur. l. RS, št. 35/2001 s spremembami) v členih 33 do 41. Postopek je prednosten (prvi odstavek 34. člena ZMed). Poudarjeno je načelo hitrosti postopka. Roki za procesna dejanja so kratki in niso identični z roki, ki jih predpisuje splošni predpis – ZPP. Za odgovor na tožbo je predpisan le 8-dnevni in ne splošni 30-dnevni rok. Obvezna je oprava naroka glavne obravnave: opravljen mora biti najkasneje v roku 45 dni po vložitvi tožbe, toženec pa mora biti v vabilu nanjo opozorjen, da bo sodba lahko izdana tudi v njegovi odsotnosti (primerjaj prvi in tretji odstavek 34. člena ZMed). Možnosti izdaje zamudne sodbe v primeru, da tožena stranka odgovora na tožbo ne poda v predpisanem roku, ZMed ne predvideva. Pritožbeno sodišče na podlagi navedenih določil Zmed ocenjuje, da v postopku za objavo popravka zamudne sodbe ni mogoče izdati. Taka je bila tudi starejša sodna praksa, ki je zavzela stališče, da v sporih v zvezi z objavo popravka ni mogoča prilagojena (analogna) uporaba določb ZPP o zamudni sodbi (odločba VS RS II Ips 590/2005 z dne 21. 1. 2006). Pritožbeno sodišče mu pritrjuje in zavrača nasprotno naziranje sodišča prve stopnje, oprto na odločbo tukajšnjega sodišča II Cp 881/2010 z dne 10. 3. 2010, ki v postopkih po ZMed zagovarja smiselno uporabo 318. člena ZPP glede izdaje zamudne sodbe. Čeprav je bil zakon delno spremenjen, namreč ni predvidel izdaje zamudne sodbe in je ohranil načelo vsebinskega odločanja o tožbenem zahtevku.

7Ne glede na to pa pogoji za izdajo zamudne sodbe v obravnavanem primeru niso bili izpolnjeni niti ob smiselni uporabi 318. člena ZPP. Po določbah ZPP namreč sodišče lahko izda zamudno sodbo le, če so za to izpolnjeni vsi z zakonom predpisani pogoji iz 318. člena ZPP. Prvi od njih je, da je toženi stranki pravilno vročena tožba v odgovor. Za vročitev tožbe je potrebna osebna vročitev (prvi odstavek 142. člena ZPP). Sodišče prve stopnje je sodna pisanja v obravnavani zadevi toženi stranki vročalo na naslov stalnega prebivališča v P. in ne na naslov sedeža medija, ki je vpisan v razvid medijev. Štelo je, da je vročitev pravilno opravljena s fikcijo (tretji in četrti odstavek 142. člena ZPP).

8V pravdah po ZMed je pasivno legitimiran odgovorni urednik medija zaradi funkcije, ki jo opravlja v mediju, v katerem naj bi bil objavljen vtoževani popravek. Pritrditi je treba pritožbi, da odgovorni urednik ni tožen kot zasebnik oziroma navadna fizična oseba, pač pa zaradi funkcije in v funkciji, ki jo opravlja v mediju. Iz namena zakona izhaja, da je v predmetni pravdi odločilna funkcija odgovornega urednika in ne sama oseba, ki v določenem trenutku to funkcijo opravlja. V primeru zamenjave osebe odgovornega urednika je npr. med postopkom dopuščena subjektivna sprememba tožbe brez privolitve prvotnega in novega odgovornega urednika (37. člen ZMed). Če do zamenjave odgovornega urednika pride po pravnomočnosti sodbe, s katero se nalaga objava popravka, pa preide ugotovljena dolžnost objave popravka na novega odgovornega urednika (41. člen ZMed). Njegovo ime in priimek ter sedež uredništva oziroma samega odgovornega urednika je vpisan v razvid medijev pri pristojnem ministrstvu, ti podatki iz razvida pa so javni (primerjaj 12. in 14. člen ZMed).

9Upoštevaje navedena določila o pasivni legitimaciji odgovornega urednika in namen ZMed oziroma pravice do popravka, ki naj prizadetemu posamezniku omogoči njeno učinkovito uresničevanje, to pa lahko odgovorni urednik najhitreje in najbolj učinkovito uresničuje v kraju, kjer izvaja funkcijo odgovornega urednika, je treba namensko razlagati tudi pravilo 139. člena ZPP o kraju vročanja tožbe in drugih sodnih pisanj v postopkih po ZMed odgovornemu uredniku. Vročajo se mu na delovnem mestu oziroma sedežu uredništva oziroma naslovu, ki je vpisan v razvid medijev in ne na njegovem zasebnem naslovu. Drugačno naziranje sodišča prve stopnje je zmotno, opravljeno vročanje na zasebni naslov tožene stranke pa v obravnavanem primeru napačno. Nenazadnje razlogov za tako ravnanje sodišča niti ni bilo, kajti kot pravilno opozarja pritožba, mu je tožeča stranka v predpravdnem postopku vročala zahtevo za objavo popravka na sedež uredništva. Iz podatkov spisa pa izhaja, da je tudi v tožbi primarno navedla kot kraj vročanja sedež odgovornega urednika, ki je vpisan v razvidu medijev. Ker je ta naslov sodišče prezrlo in vsa sodna pisanja toženi stranki vročalo na dodatno in v tožbi nepotrebno navedeni zasebni naslov tožene stranke, pogojev za izdajo zamudne sodbe tudi zaradi napačnega vročanja ni bilo.

10Uveljavljana in podana absolutna bistvena kršitev pravil postopka po 7. točki drugega odstavka 339. člena ZPP je po svoji naravi taka, da je pritožbeno sodišče ne more odpraviti samo. Zato je izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo v ponovno odločanje sodišču prve stopnje (354. člen ZPP). V njem bo moralo sodna pisanja toženi stranki vročati na pravi naslov, ji omogočiti obrambo v postopku in sodelovanje na naroku ter po opravljeni glavni obravnavi o zadevi ponovno odločiti. Za sprejeto odločitev naj navede pravilne in popolne razloge.

11Odločanje o pritožbenih stroških je pridržano za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).