VSM Sklep IV Kp 35700/2014

I. Pritožba zastopnika obdolžene pravne J. d. o. o. se kot prepozna zavrže.

II. Ob reševanju pritožbe zagovornice obdolženega I. J. se sodba sodišča prve stopnje po uradni dolžnosti r a z v e l j a v i ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

1Okrajno sodišče v Mariboru je s sodbo II K 35700/2014 z dne 17.11.2016 pod I izreka spoznalo obdolženega I. J. za krivega storitve pod točko a.) kaznivega dejanja kršitve temeljnih pravic delavcev po drugem v zvezi s prvim odstavkom 196. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) in pod točko b.) kaznivega dejanja ponarejanja listin po prvem odstavku 251. člena KZ-1. Po 57. členu KZ-1 je obdolžencu izreklo pogojno obsodbo, v kateri mu je določilo za prvo kaznivo dejanje šest mesecev zapora, za drugo kaznivo dejanje štiri mesece zapora, nato pa po 3. točki drugega odstavka 53. člena KZ-1 enotno kazen osem mesecev zapora s preizkusno dobo dveh let. Pod II izreka je pravno osebo J. d. o. o. spoznalo za odgovorno za storitev pod točko I.a.) kaznivega dejanja kršitve temeljnih pravic delavcev po drugem v zvezi s prvim odstavkom 196. člena KZ-1 vse v zvezi s členom 42 KZ-1 in 3. točko 4. člena Zakona o odgovornosti pravnih oseb za kazniva dejanja (v nadaljevanju ZOPOKD) ter 7. točko 25. člena ZOPOKD in pod točko I.b.) kaznivega dejanja ponarejanja listin po prvem odstavku 251. člena KZ-1 v zvezi s 3. točko 4. člena ZOPOKD in 10. točko 25. člena ZOPOKD. Obdolženi pravni osebi je po 17. členu ZOPOKD izreklo pogojno obsodbo, s katero ji je za vsako izmed kaznivih dejanj določilo denarno kazen 10.000,00 (desettisoč) EUR, nato pa po 5. točki drugega odstavka 53. člena KZ-1 v zvezi s 23. členom ZOPOKD določilo enotno denarno kazen 15.000,00 (petnajsttisoč) EUR in hkrati izreklo, da se kazen ne bo izvršila, če obdolžena pravna oseba v preizkusni dobi dveh let ne bo storila novega kaznivega dejanja. Po tretjem v zvezi s prvim odstavkom 95. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) je odločilo, da sta obdolženec in obdolžena pravna oseba nerazdelno dolžna plačati stroške kazenskega postopka od 1. do 5. točke 92. člena ZKP in vsak sodno takso, kar bo odmerjeno po pravnomočnosti sodbe s posebnim sklepom. Po drugem odstavku 105. člena ZKP je odločilo, da je obdolženi I. J. dolžan plačati oškodovancu D. I. 1.924,61 EUR premoženjskopravnega zahtevka, s presežkom priglašenega premoženjskopravnega zahtevka in v celoti glede priglašenega premoženjskopravnega zahtevka do obdolžene pravne osebe, pa je oškodovanca napotilo na pravdo.

2Proti taki sodbi sta se pritožila zagovornica obdolženca in zastopnik obdolžene pravne osebe. Oba pritožbo vlagata zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Pritožbenemu sodišču predlagata, da napadeno sodbo spremeni in obdolženca ter obdolženo pravno osebo oprosti obtožbe, podrejeno napadeno sodbo razveljavi in zadevo vrne v novo sojenje sodišču prve stopnje.

3Pregled zadeve na pritožbeni stopnji je pokazal naslednje:

K točki I:

4V zvezi s pritožbo zastopnika obdolžene pravne osebe J. d. o. o., M. J., je bilo ugotovljeno, da je bila vložena po preteku 15-dnevnega roka (366. člen ZKP), zato jo je bilo šteti kot prepozno. Po določbi drugega odstavka 120. člena ZKP se rok za pritožbo šteje od dneva, ko je sodba vročena obdolžencu oziroma obdolženi pravni osebi. Iz vročilnice pripete k sodbi sodišča prve stopnje je razvidno, da je po neuspeli osebni vročitvi zastopniku obdolžena pravne osebe dne 24.2.2017 in 27.2.2017, bila sodba sodišča prve stopnje vročena z veljavno nadomestno vročitvijo dne 2.3.2017 (četrtek). Pritožba zastopnika obdolžene pravne osebe pa je bila dana neposredno na sodišče dne 21.3.2017 (torek), kar je po preteku roka, ki se je iztekel 17.3.2017 (petek). Zato jo je moralo pritožbeno sodišče na podlagi 389. člena ZKP zavreči kot prepozno.

K točki II:

5Ob preizkusu napadene sodbe po uradni dolžnosti (prvi odstavek 383. člena ZKP) je pritožbeno sodišče ugotovilo obstoj bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz 9. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, ker je sodišče prve stopnje prekoračilo obtožbo (drugi odstavek 354. člena ZKP).

6Obtožni predlog št. MB-Kt/9953/13 z dne 27.8.2014 je pod 1. obdolžencu I. J. očital, da je storil pod točko 1.a) kaznivo dejanje kršitve temeljnih pravic delavcev po drugem v zvezi s prvim odstavkom 196. člena KZ-1 in pod točko 1.b.) kaznivo dejanje ponarejanja listin po prvem odstavku 251. člena KZ-1. Obdolženi pravni osebi J. d. o. o. je pod točko 2 očital, da je kazensko dogovorna za kaznivo dejanje kršitve temeljnih pravic delavcev po drugem v zvezi s prvim odstavkom 196. člena KZ-1 in kaznivo dejanje ponarejanja listin po prvem odstavku 251. člena KZ-1, vse v zvezi z 42. členom KZ-1 in v zvezi s 1. in 3. točko 4. člena ZOPOKD in 7. ter 10. točko 25. člena ZOPOKD.

719.7.2016 je okrajna državna tožilka v spis vložila pisno modifikacijo obtožnega predloga (list. št. 293-294), ki je 1. obdolženemu I. J. pod točko 1.a.) očital, da je storil kaznivo dejanje kršitve temeljnih pravic delavcev po prvem odstavku 196. člena KZ-1 in pod točko 1.b.) kaznivo dejanje ponarejanja listin po prvem odstavku 251. člena KZ-1. Obdolženi pravni osebi je pod točko 2. očital odgovornost za kaznivo dejanje kršitve temeljnih pravic delavcev po prvem odstavku 196. člena KZ-1 in kaznivo dejanje ponarejanja listin po prvem odstavku 251. člena KZ-1, vse v zvezi z 42. členom KZ-1 in v zvezi s 1. in 3. točko 4. člena ZOPOKD in 7. ter 10. točko 25. člena ZOPOKD.

8Na glavnih obravnavah dne 12.10.2016 in 16.11.2016 sta sledili še dve modifikaciji obtožnega predloga glede kaznivega dejanja kršitev temeljnih pravic delavcev, in sicer prva v zneskih izplačil glede na dokazila in podatke iz sodbe delovnega sodišča, druga modifikacija pa je predstavljala manjše redakcijske spremembe.

9Kot izhaja iz izreka napadene sodbe je sodišče prve stopnje sledilo opisu dejanj po obtožnem predlogu in njenih modifikacijah, ni pa sledilo pravni opredelitvi kaznivega dejanja pod točko 1.a) kot ta izhaja iz modificiranega obtožnega predloga z dne 19.7.2016, ampak je obdolženca pod točko I.a.) spoznalo za krivega kaznivega dejanja kršitve temeljnih pravic delavcev po drugem v zvezi s prvim odstavkom 196. člena KZ-1, s tem pa ravnalo v škodo obdolženca. S takšno pravno opredelitvijo ravnanja obdolženca, je prekoračilo obtožbo in storilo bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 9. točke prvega odstavka 371. člena ZKP. Poudariti je, da v skladu s 354. členom ZKP sodišče res ni vezano na predlog tožilca glede pravne presoje dejanja (drugi odstavek 354. člena ZKP), ne glede na to, pa obtožbe ne sme spreminjati v obdolženčevo škodo. Pravna opredelitev kaznivega dejanja kot jo je določilo sodišče prve stopnje pa predstavlja kvalificirano obliko kaznivega dejanja kršitve temeljnih pravic delavcev, ki se obdolžencu po modifikacijah obtožnega predloga, več ni očitala.

10V okviru uradnega preizkusa napadene sodbe je pritožbeno sodišče ugotovilo še bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, ker napadena sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih. Iz razlogov napadene sodbe tako ni razvidno, zakaj sodišče prve stopnje ni sprejelo pravne opredelitve kot jo je postavila okrajna državna tožilka v obtožbi in njenih modifikacijah, čeprav se v uvodu napadene sodbe nanje sklicuje.

11Navedeni kršitvi imata vselej za posledico razveljavitev napadene sodbe in vrnitev zadeve v novo odločanje. Ker sta enaki bistveni kršitvi določb kazenskega postopka po uradni dolžnosti ugotovljeni tudi za obdolženo pravno osebo J. d. o. o., je bilo potrebno v skladu z 387. členom ZKP, napadeno sodbo razveljaviti tudi za obdolženo pravno osebo. V novem sojenju bo sodišče prve stopnje odpravilo kršitvi ter o zadevi vnovič odločilo, pri tem pa bo kritično presodilo tudi vsa preostala pritožbena izvajanja zagovornice obdolženca, s katerimi se pritožbeno sodišče ob ugotovljeni kršitvi določb kazenskega postopka, ni moglo ukvarjati.