VSRS Sodba X Ips 270/2010

Reviziji se ugodi in se izpodbijana sodba spremeni tako, da se tožbi ugodi in se odpravita odločba Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano z dne 28. 7. 2009 in odločba Upravne enote Tržič z dne 23. 4. 2009 ter se zavrne zahteva vlagateljice A. za denacionalizacijo nepremičnine v času podržavljena dela parc. št. 15 k. o. ... (sedaj del parc. št. 16 k. o. ...).

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo tožbo tožeče stranke zoper delno odločbo Upravne enote Tržič z dne 23. 4. 2009, v zvezi z odločbo tožene stranke z dne 28. 7. 2009. Z navedeno odločbo je tožena stranka zavrnila revidentkino pritožbo zoper delno odločbo prvostopenjskega upravnega organa, ki je odločil, da je revidentka dolžna tam navedenim upravičencem za podržavljeno nepremičnino, del parc. št. 15, k. o. ... (sedaj del parc. št. 16 k. o. ...), izročiti obveznice Slovenske odškodninske družbe (v nadaljevanju SOD) v znesku 911,60 DEM in 616,08 DEM.

2V obrazložitvi izpodbijane sodbe sodišče prve stopnje navaja, da je upravni organ kot vlogo – zahtevo za denacionalizacijo evidentiral potrdilo geodetskega organa o zemljiškokatastrskih podatkih parcel v času podržavljenja v k. o. X. Ker organ ob sprejemu listine ni vzel na zapisnik tudi ustnega sporočila vložnika (pri čemer je bil očitno seznanjen z nekaterimi od predpisanih sestavin vloge, saj je sicer ne bi mogel evidentirati kot denacionalizacijske zadeve), je izostal zapis materialnega zahtevka, vlagateljem pa je bila odvzeta možnost odprave formalnih pomanjkljivosti vloge. Ker je organ s tem kršil temeljna načela upravnega postopka (načela zakonitosti, varstva pravic občanov, pomoči neuki stranki, ki imajo svoj temelj v ustavni pravici enakega varstva pravic v 22. členu Ustave RS), njegove opustitve dolžnega ravnanja ne smejo biti v škodo vlagateljev. Zato meni, da je listini, vloženi 6. 12. 1993, treba pripisati značaj vloge – zahteve za denacionalizacijo, kot je z njo v nadaljevanju organ tudi postopal in vlagateljem omogočil odpravo formalnih pomanjkljivosti. Kot neutemeljene zavrača vse tožbene ugovore, vključno s tem, da se navedeno potrdilo nanaša le na nepremičnine v k. o. X., ne pa tudi na nepremičnine v k. o. ..., o katerih je sicer odločeno z izpodbijano odločbo.

3Revident uveljavlja dovoljenost revizije po 2. in 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Uveljavlja revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava in bistveno kršitev določb postopka v upravnem sporu iz tretjega odstavka 75. člena ZUS-1. Navaja, da sodišče prve stopnje zmotno razlaga določbe Zakona o denacionalizaciji (v nadaljevanju ZDen) in preširoko razlaga pojem zahteve. Enači jo z vlogo, za kar ni podlage v ZDen in Zakonu o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP/86). Okoliščina, da je organ predloženo listino evidentiral kot upravno denacionalizacijsko zadevo, še ne pomeni, da ji je s tem dal značaj zahteve. Upravičenka je šele leta 1998 z dopisom upravnemu organu želela vlogo dopolniti s podatki, ki bi omogočili njeno obravnavo. V sodni praksi je uveljavljeno stališče, da zahtevka ne more nadomestiti listina, ki ima značaj dokazne listine. Četudi bi bilo mogoče potrdilo geodetske uprave šteti kot zahtevo, pa ni nobene pravne podlage za uvedbo postopka glede nepremičnin v k. o. ..., ki v tem potrdilu sploh niso navedene.

4Revizija je utemeljena.

5Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po presoji Vrhovnega sodišča je v obravnavani zadevi revizija dovoljena glede uveljavljanega pravnega vprašanja, ali lahko dokazna listina nadomesti zahtevo za denacionalizacijo, ki je pomembno za odločitev o obravnavani zadevi. O tem pravnem vprašanju je Vrhovno sodišče že zavzelo stališče v sodbah I Up 168/2010 z dne 5. 5. 2011 in I Up 1237/2006 z dne 6. 9. 2007, izpodbijana odločitev pa od tega stališča odstopa. Ker je glede navedenega pravnega vprašanja podan razlog za dovoljenost revizije iz 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, se Vrhovno sodišče ni ukvarjalo tudi s preizkusom izpolnjenosti zatrjevanega razloga za dovoljenost revizije iz 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.

6Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje (83. člen ZUS-1). Revizija se lahko vloži le zaradi bistvenih kršitev določb postopka v upravnem sporu iz drugega in tretjega odstavka 75. člena ZUS-1 (1. točka prvega odstavka 85. člena ZUS-1) in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (2. točka prvega odstavka 85. člena ZUS-1), za razliko od pritožbe, s katero se glede na 2. točko prvega odstavka 75. člena ZUS-1 lahko izpodbija tudi pravilnost presoje postopka izdaje upravnega akta. Revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (drugi odstavek 85. člena ZUS-1). Revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer po uradni dolžnosti pazi na pravilno uporabo materialnega prava (86. člen ZUS-1). V tem obsegu je bil izveden sodni preizkus utemeljenosti revizije v obravnavani zadevi.

7V tej zadevi je sporno, ali je potrdilo geodetskega organa o zemljiškokatastrskih podatkih parcel v času podržavljenja, ki je k prvostopenjskemu organu prispelo en dan pred iztekom materialnega prekluzivnega roka iz prvega odstavka 64. člena ZDen, mogoče obravnavati kot nepopolno zahtevo za denacionalizacijo, in v posledici tega, ali je bila zahteva za denacionalizacijo vložena v roku in na način, predpisan z določbami ZDen.

8Izpodbijana odločitev temelji na ugotovitvi, da je prvostopenjski upravni organ kot vlogo – zahtevo za denacionalizacijo evidentiral ter opremil s sprejemnim žigom organa, datumom vložitve (6. 12. 1993) in klasifikacijskim znakom (321-215/93) potrdilo geodetskega organa o zemljiškokatastrskih podatkih parcel v času podržavljenja z dne 14. 7. 1992, izdano na zahtevo A. Na podlagi te listine, ki je na organ prispela v roku iz prvega odstavka 64. člena ZDen, je organ v nadaljevanju uvedel postopek in vlagateljem omogočil odpravo formalnih pomanjkljivosti.

9Po presoji Vrhovnega sodišča so bile v obravnavani zadevi na naveden način zmotno uporabljene določbe prvega odstavka 61. člena, 62. člena in prvega odstavka 64. člena ZDen.

10Postopek denacionalizacije se začne na podlagi zahteve za denacionalizacijo, ki jo vloži upravičenec oziroma njegov pravni naslednik (prvi in drugi odstavek 61. člena ZDen). Zahteva za denacionalizacijo mora biti vložena najkasneje v štiriindvajsetih mesecih po uveljavitvi tega zakona, to je do vključno 7. 12. 1993 (prvi odstavek 64. člena ZDen). Iz navedenih določb ZDen izhaja, takšno pa je tudi uveljavljeno stališče v upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča (npr. I Up 168/2010 z dne 5. 5. 2011, X Ips 519/2009 z dne 6. 4. 2011, I Up 1237/2006 z dne 6. 9. 2007, I Up 1085/2005 z dne 6. 3. 2008, I Up 248/2007 z dne 19. 9. 2007, X Ips 9/2006 z dne 29. 8. 2007, I Up 265/2000 z dne 29. 11. 2000), da je postopek denacionalizacije predlagalni postopek, zato se lahko začne in vodi le po volji stranke in v okviru njenega materialnega zahtevka, ki je postavljen v roku iz prvega odstavka 64. člena ZDen.

11V obravnavani zadevi je bilo v roku iz 64. člena ZDen upravnemu organu predloženo potrdilo geodetskega organa o zemljiškokatastrskih podatkih parcel v času podržavljenja. Potrdilo je listina, s katero se potrjuje obstoj določenega pravno pomembnega dejstva, in v upravnih postopkih služi v dokazne namene (prim. 171. in 172. člen ZUP/86). Po svoji vsebini potrdilo ni vloga v smislu 64. člena ZUP/86, saj nima takšne vsebine. Vloga je skupni izraz za dejanja strank v postopku, s katerimi se stranke obračajo na organe v postopku. Po določbi prvega odstavka 64. člena ZUP/86 so namreč z vlogami mišljene zahteve, obrazci, ki se uporabljajo za avtomatično obdelavo podatkov, predlogi, prijave, prošnje, pritožbe, ugovori in druga sporočila, s katerimi se posamezniki ali pravne osebe oziroma organizacije obračajo na organe. Potrdila geodetskega organa o zemljiškokatastrskih podatkih parcel v času podržavljenja, ki je sicer po določbi druge alineje tretjega odstavka 62. člena ZDen tudi ena izmed listin, ki morajo biti priložene zahtevi za vrnitev nepremičnin, zato ni mogoče šteti za (nepopolno) vlogo.

12Obravnavanega potrdila še toliko bolj ni mogoče šteti za (nepopolno) zahtevo v smislu določb ZDen, saj nima nobene od lastnosti, ki jih mora imeti zahteva po določbah ZDen, zlasti pa ne vsebuje materialnega zahtevka, potrebnega za uvedbo postopka. Glede na določbo prvega odstavka 61. člena ZDen gre namreč v postopku denacionalizacije za zahtevo v smislu 123. in 126. člena ZUP/86, s katero stranka zahteva uvedbo postopka zaradi uveljavitve pravic iz denacionalizacije, to je pravic do vrnitve podržavljenega premoženja. Ta zahteva mora biti vložena v določenem roku (prvi odstavek 64. člena ZDen) in mora vsebovati določen materialni zahtevek, na katerega je organ pri odločanju vezan. Glede na navedeno obravnavano potrdilo geodetskega organa, ki v postopku denacionalizacije služi kot dokazna listina, ne more nadomestiti zahteve za denacionalizacijo (prim. sodbi Vrhovnega sodišča I Up 168/2010 z dne 5. 5. 2011, I Up 1237/2006 z dne 6. 9. 2007). Na drugačen značaj te listine in s tem pravne posledice njene predložitve organu zato ne more vplivati okoliščina, da jo je prvostopenjski organ ob sprejemu evidentiral z enim od klasifikacijskih znakov po določbah 3. člena Navodila za poslovanje v zvezi z zahtevami za denacionalizacijo.

13Glede na navedeno upravni organ na podlagi predloženega Potrdila geodetskega organa o zemljiškokatastrskih podatkih parcel v času podržavljenja ni imel podlage za postopanje po določbah 68. člena ZUP/86. Po navedenih določbah ZUP/86 bi organ v postopku denacionalizacije lahko ravnal le, če bi bila vložena pravočasna zahteva, ki bi imela takšne formalne pomanjkljivosti, da je ni bi bilo mogoče obravnavati, oziroma če bi bila nerazumljiva ali nepopolna. Ker pa v obravnavani zadevi takšna zahteva v roku iz prvega odstavka 64. člena ZDen ni bila vložena, predloženega potrdila pa ni mogoče šteti niti za nepopolno zahtevo niti za kakšno drugo nepopolno vlogo, prvostopenjski organ ni imel podlage za postopanje po navedeni določbi ZUP/68. V takem primeru tudi ne pride v poštev sklicevanje na načeli varstva pravic strank in pouka neuki stranki, saj je denacionalizacija predlagalni postopek, v katerem je skladno z načelom dispozitivnosti organ vezan na zahtevo stranke, in zato upravni organ ne more iz listin ugotavljati vsebine njene vloge (prim. sodbo Vrhovnega sodišča I Up 1085/2005 z dne 6. 3. 2008).

14Ker torej navedenega potrdila geodetskega organa ni mogoče šteti za nepopolno vlogo oziroma za nepopolno zahtevo za denacionalizacijo v smislu določb ZDen, tudi vlog z vsebino in podatki iz 61. in 62. člena ZDen, ki so bile v tej zadevi vložene po preteku roka iz prvega odstavka 64. člena ZDen, ni mogoče šteti za dopolnitve pravočasne zahteve. Upravni organ je zato s tem, ko je navedeno potrdilo štel za pravočasno zahtevo za denacionalizacijo, po preteku tega roka vložene vloge pa za dopolnitve pravočasne zahteve, zmotno uporabil določbe prvega odstavka 61. člena, 62. člena in prvega odstavka 64. člena ZDen.

15Glede na navedeno je bilo v obravnavani zadevi zmotno uporabljeno materialno pravo, zato je Vrhovno sodišče na podlagi prvega odstavka 94. člena ZUS-1 ugodilo reviziji in spremenilo izpodbijano sodbo tako, da je tožbi ugodilo, odpravilo odločbi prvostopenjskega organa in tožene stranke ter samo odločilo o stvari (65. člen ZUS-1) tako, da je zahtevo za denacionalizacijo v obsegu v tej zadevi obravnavanega premoženja zavrnilo kot prepozno.