iuris
§ zakonZakon o splošnem upravnem postopku · ZUP · velja od 2. 4. 2000

64. člen ZUP

Sodna praksa: 11 odločb navaja ta člen · zadnja 20. 3. 2024Vse odločbe ↓
  • VSK Sodba PRp 167/2024Višje sodišče v Kopru · 2024

    Sodišče prve stopnje je z vpogledom v podatke na spletni strani Policije ugotovilo, da je Policijska postaja vodnikov službenih psov A. ob sobotah zaprta. Če je tako, ni pomembno, da naj bi prekrškovni organ tega dne "izvajal naloge". Drugačna razlaga bi pomenila, da so stranke postavljene v negotov položaj, saj bi bil iztek roka odvisen od tega, ali nek prekrškovni organ določeno soboto slučajno dela, čeprav je po javno dostopnih podatkih zaprt.

  • UPRS Sodba I U 1211/2019-9Upravno sodišče RS · 2020

    Po presoji sodišča ZAID določa materialni prekluzivni rok za vložitev vloge za uveljavitev pravice, s potekom katerega ugasne sama pravica. Zato tega roka ni mogoče podaljšati in se izteče na zakonsko določen dan, ne glede na to ali na ta dan organ dela. Ustavno sodišče je že večkrat odločilo, da sme zakonodajalec upoštevaje navedene pogoje spremeniti pogoje za opravljanje določenega poklica oziroma dejavnosti tudi za osebe, ki ta poklic oziroma dejavnost v času spremembe pravne ureditve že opravljajo.1 Sprememba je v skladu z načelom zaupanja v pravo, če je v razumnem sorazmerju z zasledovanim ciljem in če je prizadetim osebam dana možnost, da se na novo ureditev pripravijo. Po presoji sodišča gre za razumen razlog, utemeljen v prevladujočem javnem interesu oziroma s cilji, ki jih zasleduje sprememba zakonodaje, je tudi Ustavno sodišče že zavzelo stališče, da je izboljšava kvalitete graditve objektov ustavno dopusten cilj in da lahko zakonodajalec zaradi varovanja javne koristi (dvig kvalitete projektiranja, večja varnost, oblikovna skladnost objektov, večja kakovost graditve) zviša izobrazbene pogoje za projektante in na novo uredi pogoje in način projektiranja obj

  • UPRS sodba I U 2034/2013Upravno sodišče RS · 2014

    Pravilen je zaključek prvostopenjskega organa, da je treba zahtevo za denacionalizacijo preostalega dela premoženja, o katerem še ni bilo odločeno, zavrniti iz enakih razlogov, zaradi katerih je Vrhovno sodišče RS zavrnilo zahtevo v sodbi X Ips 270/2010 z dne 1. 3. 2012. Pri tem je bil prvostopenjski organ nedvomno vezan na pravno mnenje in stališča Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, zlasti ker gre za obravnavanje iste zadeve, le za drugo premoženje.

· Besedilo: PISRS ↗ · NPB z dne 10. 11. 2025
Različice besedila: 4Pokaži ▾
Različice besedila · 4
  1. od 30. 1. 2026 · trenutno
  2. 4. 1. 2006 – 29. 1. 2026
  3. 12. 7. 2004 – 3. 1. 2006
  4. 25. 3. 2000 – 11. 7. 2004

Iz prečiščenih besedil PISRS; datumi so začetki veljavnosti novel.

Sodna praksa

11 odločb navaja ta člen · zadnja 20. 3. 2024
Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
Razvrsti: ključne najprej · najnovejše · najstarejše1–11 od 11
  • VSK Sodba PRp 167/2024
    Višje sodišče v Kopru · 20. 3. 2024besedilo 2006–2026

    Sodišče prve stopnje je z vpogledom v podatke na spletni strani Policije ugotovilo, da je Policijska postaja vodnikov službenih psov A. ob sobotah zaprta. Če je tako, ni pomembno, da naj bi prekrškovni organ tega dne "izvajal naloge". Drugačna razlaga bi pomenila, da so stranke postavljene v negotov položaj, saj bi bil iztek roka odvisen od tega, ali nek prekrškovni organ določeno soboto slučajno dela, čeprav je po javno dostopnih podatkih zaprt.

  • UPRS Sodba I U 1211/2019-9
    Upravno sodišče RS · 10. 9. 2020besedilo 2006–2026

    Po presoji sodišča ZAID določa materialni prekluzivni rok za vložitev vloge za uveljavitev pravice, s potekom katerega ugasne sama pravica. Zato tega roka ni mogoče podaljšati in se izteče na zakonsko določen dan, ne glede na to ali na ta dan organ dela. Ustavno sodišče je že večkrat odločilo, da sme zakonodajalec upoštevaje navedene pogoje spremeniti pogoje za opravljanje določenega poklica oziroma dejavnosti tudi za osebe, ki ta poklic oziroma dejavnost v času spremembe pravne ureditve že opravljajo.1 Sprememba je v skladu z načelom zaupanja v pravo, če je v razumnem sorazmerju z zasledovanim ciljem in če je prizadetim osebam dana možnost, da se na novo ureditev pripravijo. Po presoji sodišča gre za razumen razlog, utemeljen v prevladujočem javnem interesu oziroma s cilji, ki jih zasleduje sprememba zakonodaje, je tudi Ustavno sodišče že zavzelo stališče, da je izboljšava kvalitete graditve objektov ustavno dopusten cilj in da lahko zakonodajalec zaradi varovanja javne koristi (dvig kvalitete projektiranja, večja varnost, oblikovna skladnost objektov, večja kakovost graditve) zviša izobrazbene pogoje za projektante in na novo uredi pogoje in način projektiranja obj

  • UPRS sodba I U 2034/2013
    Upravno sodišče RS · 7. 10. 2014besedilo 2006–2026

    Pravilen je zaključek prvostopenjskega organa, da je treba zahtevo za denacionalizacijo preostalega dela premoženja, o katerem še ni bilo odločeno, zavrniti iz enakih razlogov, zaradi katerih je Vrhovno sodišče RS zavrnilo zahtevo v sodbi X Ips 270/2010 z dne 1. 3. 2012. Pri tem je bil prvostopenjski organ nedvomno vezan na pravno mnenje in stališča Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, zlasti ker gre za obravnavanje iste zadeve, le za drugo premoženje.

  • UPRS sodba I U 1696/2013
    Upravno sodišče RS · 16. 9. 2014besedilo 2006–2026

    Prvi preizkus obstoja bistvenih kršitev pravil postopka po uradni dolžnosti je ugotoviti, da se odločbe ne da preizkusiti (ni mogoč preizkus materialne zakonitosti odločbe). Tak zaključek so narekovale ugotovitve o nejasnem (nedoločnem) izreku odločbe ter nasprotjih med izrekom in obrazložitvijo odločbe. To pa je razlog za odpravo izpodbijane odločbe (3. točka prvega odstavka 64. člena ZUS-1 v zvezi s tretjim odstavkom tega člena ter 7. točko drugega odstavka 237. člena ZUP). Za to, da je preizkus materialne zakonitosti mogoč, mora biti jasen izrek odločbe, v obrazložitvi pa dejansko stanje v vseh materialnopravno bistvenih točkah opisano ter dovolj natančno navedeni materialni predpisi in njihove določbe, na katere je oprta odločitev, zapisana v izreku. Kar pomeni, da organu ni potrebno izrecno odgovarjati na vsako posamezno za odločitev nebistveno navedbo strank, pač pa take navedbe lahko obravnava po sklopih glede na elemente podobnosti oziroma različnosti med njimi ali nanje lahko odgovori tudi v okviru podanih razlogov odločbe. Presoja tožbenih navedb, da izpodbijane odločbe ni mogoče preizkusiti zaradi pomanjkljive obrazložitve v pogledu vloge tožnika pri ugotovljeni

  • UPRS sodba II U 9/2012
    Upravno sodišče RS · 7. 3. 2012besedilo 2006–2026

    Zgolj zaradi tega, ker je bila dopolnitev vloge za dodelitev brezplačne pravne pomoči poslana na naslov, na katerem ima sodišče svoj socialni oddelek, namesto na naslov, na katerem je lociran Organ za brezplačno pravno pomoč, ni mogoče šteti, da je bila dopolnitev vložena prepozno.

  • VSRS Sodba X Ips 270/2010
    Vrhovno sodišče RS · 1. 3. 2012besedilo 2006–2026

    Potrdilo geodetskega organa, ki v postopku denacionalizacije služi kot dokazna listina, ne more nadomestiti vloge, še manj zahteve za denacionalizacijo (prim. sodbi Vrhovnega sodišča I Up 168/2010 z dne 5. 5. 2011, I Up 1237/2006 z dne 6. 9. 2007). Na drugačen značaj te listine zato ne more vplivati okoliščina, da jo je prvostopenjski organ ob sprejemu evidentiral z enim od klasifikacijskih znakov po določbah 3. člena Navodila za poslovanje v zvezi z zahtevami za denacionalizacijo. V navedenih okoliščinah zato ne pride v poštev uporaba določb 68. člena ZUP/86 ter načel varstva pravic strank in pouka neuki stranki, saj je denacionalizacija predlagalni postopek, v katerem je skladno z načelom dispozitivnosti organ vezan na zahtevo stranke, in zato upravni organ ne more iz listin ugotavljati vsebine njene vloge (prim. sodbo Vrhovnega sodišča I Up 1085/2005 z dne 6. 3. 2008).

  • UPRS sodba U 2905/2006
    Upravno sodišče RS · 7. 3. 2007besedilo 2006–2026

    Tožena stranka bi morala izhajati iz splošnega pravnega načela legitimnih pričakovanj stranke, kot sestavnega dela načela varstva pravic občanov in pomoči neuki stranki; tožnik je namreč na podlagi navedenih neprerekanih dejstev lahko utemeljeno pričakoval, da je njegova vloga sprejeta v obravnavo. Državni podsekretar je bil torej bodisi dolžan sprejeti vlogo oziroma je bil dolžan vzeti ustno sporočilo na zapisnik (1. odstavek 66. člena ZUP/86), ali pa bi moral - če ni bil pristojen za sprejem vloge - ravnati po določilu 4. odstavka 66. člena ZUP/86.

  • VSRS Sodba U 1691/95
    Vrhovno sodišče RS · 17. 11. 1999

    Zahteva za denacionalizacijo, ki je bila vložena pred uveljavitvijo ZDen, bi se smatrala za vloženo na dan uveljavitve zakona, če bi bila popolna. Če zahteva ni bila popolna, je bil upravni organ dolžan vlagatelja obvestiti, kaj mora storiti, da se pomanjkljivosti odpravijo in mu določiti rok, ki ne sme biti krajši od 30 dni.

  • VSRS Sodba U 1142/93-10
    Vrhovno sodišče RS · 21. 9. 1994

    V postopku po 107. členu (114. členu prečiščenega besedila) ZDOH tožena stranka (izvršni svet SO) lahko odloča o odpisu davčnega dolga, ki izvira iz davkov, urejenih v navedenem zakonu. Za ostale davke (prometni davek) in prispevke za socialno varnost pa se uporabljajo predpisi, ki te davke oziroma prispevke urejajo.

  • VSRS Sodba U 1343/93-4
    Vrhovno sodišče RS · 1. 9. 1994

    Vloga za pridobitev državljanstva ni jasna in iz nje ni mogoče sklepati, na kateri pravni temelj jo opira tožnik (3. točka 4. člena ali 13. člen ZDS). Sodišče je zato, ker so bile kršene določbe 64. in naslednjih členov ZUP, izpodbijano odločbo odpravilo na podlagi 2. odstavka 39. člena ZUS.

  • VSRS Sodba U 632/93-8
    Vrhovno sodišče RS · 13. 7. 1994

    Izvršni svet občinske skupščine ni stvarno pristojen za odpis prispevkov iz pokojninskega, invalidskega in zdravstvenega zavarovanja, pač pa le za odpis davčnega dolga.