UPRS sklep I U 1288/2011

Tožba se zavrže.

Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Komisija za sprejem otrok Vrtca ... je kot prvostopenjski upravni organ z izpodbijanim sklepom zavrnila tožničin predlog za vrnitev v prejšnje stanje v postopku sprejema v vrtec. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da tožnica s sklicevanjem na administrativne in zdravstvene okoliščine ni izkazala opravičenih vzrokov za zamudo roka za oddajo vloge za sprejem otroka v vrtec na podlagi razpisa za vpis novincev v vrtec za šolsko leto 2011/12.

Svet zavoda Vrtca ... je kot drugostopenjski upravni organ zavrnil tožničino pritožbo zoper izpodbijani sklep.

S potrdilom o prejemu vloge za sprejem otroka v Vrtec … št. 602-380/2011 z dne 13. 5. 2011 je toženka tožnico obvestila, da je prejela njeno vlogo, ki pa je bila vložena po poteku roka, o šifri, pod katero se vodi otrok in da bo komisija njeno vlogo obravnavala, če bodo sprejeti vsi otroci s čakalnega seznama.

Tožnica se s tako odločitvijo ne strinja in vlaga tožbo, v kateri med drugim navaja, da je dne 21. 3. 2011 rodila hčerko, zaradi nenadnih in nepredvidljivih dogodkov, na katere ni mogla vplivati in jih tudi ni zakrivila, pa je vlogo za sprejem otroka v vrtec oddala šele 8. 4. 2011. Ker se je rok za oddajo vloge iztekel 31. 3. 2011, je hkrati predlagala vrnitev v prejšnje stanje. Ne strinja se z razlogi za zavrnitev njenega predloga. Navaja še, da ji je bilo pred dokončnostjo odločitve o vrnitvi v prejšnje stanje izdano potrdilo o prejemu vloge za sprejem otroka v vrtec. Navedeno potrdilo nima pravnega pouka, zato se zoper njega ni mogla pritožiti, obrazložitev pa ni v skladu z 214. členom Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP). Ker iz potrdila izhaja, da se bo njena vloga obravnavala pod določenimi pogoji, tj., če bodo sprejeti vsi otroci s čakalnega seznama, to ne pomeni zavrženja vloge. Odlok o sprejemu otrok v vrtec (v nadaljevanju Odlok), na podlagi katerega je izdano sporno potrdilo, pa ne predvideva pravnega varstva v postopku obravnave vlog, ki so oddane po poteku roka, zato je pomanjkljiv in v nasprotju s 25. členom Ustave RS.

Toženka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločbi, dodatno pa navaja, da potrdilo o prejemu vloge za sprejem otoka v vrtec ni upravni akt, ki bi ga bilo dovoljeno izpodbijati v upravnem sporu, zato je treba tožbo v tem delu zavreči. Z izdajo potrdila namreč ni bilo odločeno o nobeni pravici ali obveznosti oz. ni bilo poseženo v njen pravni položaj. Z navedenim potrdilom je toženka zgolj potrdila prejem vloge in stranko obvestila o šifri, pod katero vodi vlogo.

K I. točki izreka:

Tožba ni dovoljena.

Tožnica s predmetno tožbo izpodbija toženkin sklep o zavrnitvi predloga za vrnitev v prejšnje stanje in potrdilo o prejemu vloge za sprejem otroka v vrtec.

V skladu z 2. členom Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) sodišče v upravnem sporu odloča le o zakonitosti tistih dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v pravni položaj tožeče stranke, o zakonitosti drugih aktov pa le, če tako določa zakon. To pomeni, da v upravnem sporu ni mogoče izpodbijati vsakega upravnega akta, temveč le akt, s katerim organ odloči o pravici, obveznosti ali pravni koristi tožeče stranke (drugi odstavek 2. člena ZUS-1).

Vrhovno sodišče Republike Slovenije je v sklepu VI Ips 2/2010 z dne 24. 11. 2010 zavzelo stališče, da institut vrnitve v prejšnje stanje predstavlja procesno pravico v primeru nepodaljšljivega procesnega roka. Z izpodbijanim sklepom, s katerim je bil zavrnjen tožničin predlog za vrnitev v prejšnje stanje v postopku sprejema v vrtec, zato ni bilo poseženo v kakšno materialno pravico ali pravno korist tožnice, zato tudi ne more biti predmet izpodbijanja v upravnem sporu v smislu 2. člena ZUS-1.

Po drugem odstavku 5. člena ZUS-1 se v upravnem sporu lahko izpodbijajo tudi sklepi, s katerim je bil postopek odločanja o izdaji upravnega akta obnovljen, ustavljen ali končan. Za odločitev, ali je tožba zoper sklep, s katerim je toženka zavrnila predlog za vrnitev v prejšnje stanje, dovoljena, je zato bistveno, ali je bil s tem sklepom postopek sprejema otroka v vrtec končan. V nasprotnem primeru ima namreč tožnica možnost, da razloge za nepravilnost in nezakonitost tega sklepa navaja v postopku zoper odločitev o glavni zadevi, tj. zoper odločitev o njeni vlogi za sprejem otroka v vrtec.

V zadevi ni sporno, da je tožnica vlogo za sprejem otroka v vrtec podala po poteku roka, določenega z razpisom za vpis novincev v vrtec v šolskem letu 2011/12. Hkrati z navedeno vlogo pa je tožnica predlagala vrnitev v prejšnje stanje. To pomeni, da tožnica vloge za sprejem otroka v vrtec ni vložila zaradi morebitnega nastanka prostega mesta po 10. členu Odloka, temveč je z njo zahtevala, da se jo uvrsti na seznam za sprejem v vrtec. Iz podatkov upravnega spisa in tožbenih navedb je razvidno, da je bilo tožnici v zvezi z njeno vlogo izdano potrdilo o prejemu vloge. Sodišče se sicer strinja s toženko, da potrdilo praviloma ni upravna odločba, zato ga ni mogoče izpodbijati v upravnem sporu. Vendar dodaja, da je tudi potrdilo mogoče šteti za upravno odločbo, če ima (ne glede na naziv) njegova vsebina elemente upravne odločbe. Iz obrazložitve izpodbijanega potrdila, ki se nanaša na tožničin zahtevek, s katerim je uveljavljala uvrstitev otroka na seznam za sprejem v vrtec, je razvidno, da toženka z njim ugotavlja, da je tožničina vloga prepozna, zato ne bo uvrščena na seznam za sprejem v vrtec ter jo obvešča o obravnavi njene vloge, če bodo sprejeti vsi otroci s čakalnega seznama. Glede na navedeno vsebino potrdila sodišče ugotavlja, da toženka z njim ni zgolj potrdila prejem vloge, pač pa je z njim odločila o tožničinem zahtevku za uvrstitev otroka na seznam za sprejem v vrtec. To potrdilo je zato treba šteti za upravno odločbo.

V skladu s prvim odstavkom 13. člena ZUP ima zoper odločbo, izdano na prvi stopnji, tožnica pravico do pritožbe. ZVrt v tretjem odstavku 20a. člena namreč določa, da komisija odloča po določbah ZUP. Ker je bilo, kot je predhodno obrazloženo, z izpodbijanim potrdilom odločeno o tožničinem zahtevku za uvrstitev otroka na seznam za sprejem v vrtec, je tudi v tem primeru treba uporabiti določbe ZUP. Navedeno pomeni, da ima tožnica zoper izpodbijano potrdilo možnost vložiti pritožbo. Glede na to je neutemeljen tožbeni očitek o neustavnosti Odloka, ker ne ureja pravnega sredstva zoper takšno odločitev, saj ta v 13. členu napotuje na uporabo določb ZVrt in s tem splošne ureditve upravnega postopka.

Sodišče tako ugotavlja, da je zoper izpodbijano potrdilo dovoljena pritožba, ki pa zaradi napačnega pravnega pouka ni bila vložena. Glede na navedeno je bilo treba tožničino tožbo zoper potrdilo o prejemu vloge za sprejem otroka v vrtec v smislu 2. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 kot prezgodaj vloženo zavreči. Ker odločitev o glavni zadevi, to je o vlogi za uvrstitev otroka na seznam za sprejem v vrtec še ni dokončna, to posledično pomeni, da tudi samostojna tožba zoper sklep o vrnitvi v prejšnje stanje ni dovoljena (drugi ostavek 5. člena ZUS-1). Kot že rečeno, bo tožnica razloge za nepravilnost in nezakonitost tega sklepa lahko navajala v morebitnem upravnem sporu s tožbo zoper dokončno odločitev o njeni zahtevi za uvrstitev otroka na seznam za sprejem v vrtec. Zato se sodišče v tem upravnem sporu ni opredeljevalo do razlogov za zavrnitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje, niti do tega, ali je tak predlog za uveljavitev pravice za sprejem v vrtec sploh dopusten. Sodišče še opozarja, da napačen pravni pouk ne more biti v škodo tožnici, ki se je po njem ravnala (četrti odstavek 215. člen ZUP), zato teče 15-dnevni rok za pritožbo zoper izpodbijano potrdilo od dneva vročitve tega sklepa tožnici (šesti odstavek 215. člena ZUP).

K II. točki izreka:

Po četrtem odstavku 25. člena ZUS-1 trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrže.