VSRS Sodba I Ips 13160/2009-98

Sodba Okrajnega sodišča v Celju K 286/2009 z dne 15. 9. 2010 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Celju II Kp 13160/2009 z dne 6. 5. 2011 se glede obsojenega A. K. spremeni v odločbi o kazenski sankciji tako,

da se v izrečeni pogojni obsodbi ne upošteva kazenska sankcija, izrečena obsojencu s sodbo Okrajnega sodišča v Trbovljah K 279/2006 z dne 10. 1. 2007 ter se odločba o določeni enotni kazni razveljavi.

A.

1Okrajno sodišče v Celju je s sodbo K 286/2009 z dne 15. 9. 2010 spoznalo obsojenega A. K. za krivega storitve poskusa kaznivega dejanja goljufije po prvem odstavku 217. člena v zvezi z 22. členom Kazenskega zakonika (KZ) in obsojenega E. L. za krivega pomoči pri poskusu kaznivega dejanja goljufije po prvem odstavku 217. člena v zvezi z 22. in 27. členom KZ. Obsojenemu A. K. je izreklo pogojno obsodbo, v kateri mu je za poskus kaznivega dejanja goljufije po prvem odstavku 217. člena KZ določilo kazen štiri mesece zapora. Za tem pa mu je ob upoštevanju pogojne obsodbe izrečene s sodbo Okrajnega sodišča v Trbovljah K 279/2006, s katero je bila obdolžencu določena enotna kazen šest mesecev zapora s preizkusno dobo štirih let, ki je sodišče ni preklicalo, določilo enotno kazen devet mesecev zapora s preizkusno dobo treh let. Obsojenemu E. L. je sodišče izreklo kazen dveh mesecev zapora, oba obsojenca pa je oprostilo plačila stroškov kazenskega postopka. Obsojeni A. K. pritožbe zoper sodbo sodišča prve stopnje ni napovedal, pritožbo obsojenega E. L. zoper sodbo sodišča prve stopnje pa je Višje sodišče v Celju s sodbo II Kp 13160/2009 z dne 6. 5. 2011 zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

2Zoper navedeno pravnomočno sodbo je vrhovna državna tožilka dne 16. 9. 2011 vložila zahtevo za varstvo zakonitosti zaradi kršitve kazenskega zakona iz 5. točke 372. člena ZKP. V zahtevi navaja, da je bila kazen določena v sodbi Okrajnega sodišča v Trbovljah K 279/2006 upoštevana dvakrat, in sicer v sodbi Okrajnega sodišča v Celju K 286/2009 in v sodbi Okrožnega sodišča v Ljubljani III K 1174/2010, ki pa je postala pravnomočna dne 14. 1. 2011, to je pred pravnomočnostjo sodbe Okrajnega sodišča v Celju. Vrhovnemu sodišču je predlagala, da zahtevi za varstvo zakonitosti ugodi in izpodbijano sodbo v odločbi o kazenski sankciji spremeni tako, da v izrečeni pogojni obsodbi ne upošteva pogojne obsodbe izrečene s sodbo Okrajnega sodišča v Trbovljah K 279/2006 z dne 10. 1. 2007 in obsojencu ne določi enotne kazni.

3Obsojenec je bil z zahtevo za varstvo zakonitosti seznanjen 11. 10. 2011.

B-1

4Glede na navedbe državne tožilke v zahtevi za varstvo zakonitosti vrhovno sodišče po vpogledu v kazenske spise ugotavlja, da je:

Okrajno sodišče v Celju v sodbi K 286/2009 z dne 15. 9. 2010 ob izreku kazenske sankcije obsojenemu A. K. upoštevalo kazensko sankcijo izrečeno istemu obsojencu s sodbo Okrajnega sodišča v Trbovljah K 279/2006 z dne 10. 1. 2007, ne da bi (skladno z določbo drugega odstavka 182. člena ZKP) pribavilo zadevni spis Okrajnega sodišča v Trbovljah. Iz podatkov spisa Okrajnega sodišča v Celju namreč izhaja, da je sodnica dne 15. 9. 2010, po vpogledu v kazenski list za obsojenca ugotovila, da je bila obsojencu s sodbo Okrajnega sodišča v Trbovljah z dne 10. 1. 2007 izrečena pogojna obsodba in kot izhaja iz uradnega zaznamka (list. št. 154) zahtevala pribavo navedene sodbe. Okrajno sodišče v Trbovljah je sodbo takoj po faksu poslalo in jo je sodnica na glavni obravnavi dne 15. 9. 2010 tudi vpogledala (list. št. 163) in upoštevala ob izreku kazenske sankcije obsojencu, kot izhaja iz izreka sodbe z dne 15. 9. 2010. Sodba Okrajnega sodišča v Celju je postala pravnomočna 6. 5. 2011, kot je Višje sodišče v Celju zavrnilo pritožbo obsojenega L. zoper sodbo sodišča prve stopnje. Šele po izdelani končni odredbi dne 26. 5. 2011 je Okrajno sodišče v Celju dostavilo sodbi prve in druge stopnje Okrajnemu sodišču v Trbovljah (list. št. 192). Ministrstvo za pravosodje je Okrajno sodišče v Celju z dopisom z dne 31. 5. 2011 obvestilo, da kazenske sankcije za obsojenca ne morejo vpisati v kazenski list, ker je bila obsojencu s sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani III K 1174/2010 pogojna obsodba izrečena s sodbo Okrajnega sodišča v Trbovljah preklicana (list. št. 197). Sodnica Okrajnega sodišča v Celju je takoj po prejemu tega obvestila spis poslala Okrožnemu državnemu tožilstvu v Celju zaradi postopka neprave obnove po 407. členu ZKP;

pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani je zoper obsojenca tekel istočasno kazenski postopek pod opr. št. III K 1174/2010, kjer je sodišče pribavilo spis Okrajnega sodišča v Trbovljah K 279/2006, ga na glavni obravnavi dne 29. 10. 2010 vpogledalo (list. št. 536) ter v sodbi z dne 29. 10. 2010, s katero je obsojenca spoznalo za krivega, pri izreku kazni preklicalo pogojno obsodbo izrečeno obsojencu s sodbo Okrajnega sodišča v Trbovljah z dne 10. 1. 2007. Sodba Okrožnega sodišča v Ljubljani III K 1174/2010 z dne 29. 10. 2010, s katero je bila obsojencu izrečena enotna kazen dve leti zapora, je postala pravnomočna 14. 1. 2011 (list. št. 630), dne 15. 3. 2011 pa je bil spis K 279/2006 vrnjen Okrajnemu sodišču v Trbovljah (list. št. 634).

B-2

5Utemeljeno državna tožilka v zahtevi za varstvo zakonitosti uveljavlja kršitev kazenskega zakona iz 5. točke 372. člena ZKP v sodbi Okrajnega sodišča v Celju K 286/2009, ki je podana, če sodišče z odločbo o kazni pogojni obsodbi ali sodnem opominu prekorači pravico, ki jo ima po zakonu.

6Okrajno sodišče v Celju je na glavni obravnavi 15. 9. 2010 z vpogledom v kazenski list in pravnomočno sodbo Okrajnega sodišča v Trbovljah K 279/2006 z dne 10. 1. 2007 ugotovilo, da je obsojenec sedaj očitano mu kaznivo dejanje storil v preizkusni dobi, določeni v pogojni obsodbi po sodbi Okrajnega sodišča v Trbovljah. Pogojne obsodbe, izrečene s sodbo Okrajnega sodišča v Trbovljah, ni preklicalo, ker je ocenilo, da je treba tudi za novo kaznivo dejanje obsojencu izreči pogojno obsodbo (četrti odstavek 52. člena KZ). Obsojencu je s sodbo K 286/2009 z dne 15. 9. 2010 izreklo (novo) pogojno obsodbo, v kateri mu je za poskus kaznivega dejanja goljufije po prvem odstavku 217. člena KZ določilo kazen štiri mesece zapora, za tem pa ob upoštevanju določene kazni šest mesecev zapora v pogojni obsodbi po sodbi Okrajnega sodišča v Trbovljah določilo enotno kazen devet mesecev zapora, s preizkusno dobo treh let. Zaradi vložene pritožbe soobsojenega E. L., ki je bil z isto sodbo spoznan za krivega pomoči pri poskusu kaznivega dejanja goljufije po prvem odstavku 217. člena v zvezi z 22. in 27. členom KZ, je sodba sodišča prve stopnje postala pravnomočna šele po odločitvi sodišča druge stopnje o vloženi pritožbi (sodba Višjega sodišča v Celju II Kp 13160/2009 z dne 6.5. 2011). Obsojeni A. K. pritožbe zoper sodbo sodišča prve stopnje ni napovedal. Zato je po določbi drugega odstavka 368. člena ZKP nastopila zakonska domneva (praesumptio iuris), da se je pravici do pritožbe zoper sodbo odpovedal. Vendar pa je bilo glede na določbo prvega odstavka 383. člena ZKP, sodišče druge stopnje dolžno preizkusiti sodbo sodišča prve stopnje ne samo v izpodbijanem delu (glede na pritožbo soobsojenca), temveč pod pogoji in v okviru 387. člena ZKP (beneficium cohaesionis) tudi glede soobsojenega A. K. Zato je tudi glede obsojenega A. K. sodba postala pravnomočna šele po odločitvi sodišča druge stopnje. Pred pravnomočnostjo sodbe Okrajnega sodišča v Celju, dne 14. 1. 2011 postala pravnomočna sodba Okrožnega sodišča v Ljubljani III K 1174/2010 z dne 29. 10. 2010. S to sodbo je Okrožno sodišče v Ljubljani po vpogledu v pribavljen spis Okrajnega sodišča v Trbovljah K 279/2006, obsojenemu A. K. preklicalo pogojno obsodbo izrečeno s navedeno sodbo Okrajnega sodišča v Trbovljah in kazen iz te sodbe upoštevalo pri izreku enotne kazni dveh let zapora.

7Ker je Okrajno sodišče v Celju pri izreku kazenske sankcije obsojencu upoštevalo kazensko sankcijo iz sodbe Okrajnega sodišča v Trbovljah K 279/2006 z dne 10. 11. 2007, ki je bila že upoštevana v sodbi Okrožnega sodišča v Ljubljani III K 1174/2010, je s tem prekršilo kazenski zakon, saj je bila s tem ista obsojencu izrečena kazenska sankcija, upoštevana dvakrat. Vrhovno sodišče je zato zahtevi za varstvo zakonitosti ugodilo in po pooblastilu iz 426. člena ZKP sodbo Okrajnega sodišča v Celju v izreku o kazenski sankciji, izrečeni obsojenemu A. K., spremenilo kot je razvidno iz izreka te odločbe tako, da se pri obsojencu izrečeni pogojni obsodbi ne upošteva pogojna obsodba, izrečena s sodbo Okrajnega sodišča v Trbovljah K 279/2006 in je zato tudi razveljavilo izrek o določeni enotni kazni v izrečeni pogojni obsodbi.