VSL sklep II Ip 355/2011

Pritožba se zavrne in se sklep v izpodbijani 1. točki izreka potrdi.

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ustavilo izvršbo na sredstva pri bankah in na dolžnikove vrednostne papirje (1. točka izreka sklepa), določilo izvršitelja (2. točka izreka sklepa), izvršbo na premičnine odložilo do 31. 05. 2012 (3. točka izreka sklepa) in odločilo, da mora dolžnik v roku 8 dni od prejema tega sklepa imenovati pooblaščenca za sprejemanje pisanj, sicer bo sodišče na njegove stroške imenovalo začasnega zastopnika za sprejemanje pisanj (4. točka izreka sklepa).

Zoper 1. točko izreka sklepa se pravočasno iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje upnik, ki navaja, da je sodišče neupravičeno ustavilo postopek v delu izvršbe z izvršilnim sredstvom na vrednostne papirje dolžnika. Sodišče se opira na poročilo KDD, iz katerega izhaja, da naj bi bil račun dolžnika zaprt že 29. 06. 2006, kar pa ni resničen in pravilen podatek, saj je račun pri KDD odprt in se mora postopek nadaljevati. Iz dopisa KDD z dne 04. 04. 2006 izhaja, da je dolžnik bil imetnik računa. Iz poročila izvršiteljice z dne 10. 04. 2009 izhaja, da so bili vrednostni papirji dolžnika prodani šele dne 02. 04. 2009, o tem, da bi bil račun zaprt, pa upnik nima podatka. Torej je absolutno napačno ugotovljeno dejansko stanje, da dolžnik leta 2006 ni imel več odprtega računa vrednostnih papirjev pri KDD. Dodaten dokaz je tudi to, da je upnik v več drugih postopkih pridobil sklep o izvršbi na vrednostne papirje dolžnika, ki se je vpisal v register KDD. Ker iz dokumentacije izhaja, da so bili vrednostni papirji prodani, to še ne pomeni, da se lahko izvršba ustavi. Iz iste dokumentacije namreč izhaja, da se je opravila le prodaja stvari, ne pa še poplačilo upnikov, in da gre za več zastavnih pravic na isti stvari, ki jih bo sodišče poplačalo po vrstnem redu iz prispelega denarja po izdaji sklepa o razdelitvi. Za prodajo vrednostnih papirjev se namreč smiselno uporabljajo določila o postopku prodaje nepremičnine, zato bi moralo sodišče ravnati v skladu z 99. členom ZIZ in po 207. do 209. členu ZIZ izdati sklep o delitvi pridobljenih sredstev po vrstnem redu zastavnih pravic. Jasno je torej določeno, da mora sodišče po prodaji izdati sklep o poplačilu upnikov, kjer ugotovi vrstni red, višino terjatev in višino poplačila. Ker sklep o razdelitvi še ni bil izdan, sodišče ne more in ne sme ustaviti izvršbe, saj bi se s tem izbrisala zastavna pravica na vrednostnih papirjih in bi upnik izgubil zastavno pravico in vrstni red poplačila, ki ga je pridobil s sklepom o izvršbi. Sodišče bi kvečjemu lahko prekinilo izvršilni postopek glede izvršbe na vrednostne papirje do pravnomočnosti sklepa o poplačilu prednostnih upnikov, nikakor pa postopka ne bi smelo ustaviti. Tako pa je zaradi napačnih podatkov KDD in posledično napačno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja prišlo do napačne odločitve. Predlaga razveljavitev sklepa v izpodbijani 1. točki izreka.

V skladu z določbo četrtega odstavka 9. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju pritožba ni bila vročena v odgovor dolžniku.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku, v zvezi z določbo 15. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju.

Izvršbo na nematerializirane vrednostne papirje ZIZ ureja v 11.a) poglavju. V skladu z določbo prvega odstavka 163.b člena sodišče vroči sklep o izvršbi, s katerim je dovolilo izvršbo oziroma zavarovanje na nematerializirane vrednostne papirje, tudi klirinško depotni družbi, ki na podlagi tega sklepa pri nematerializiranih vrednostnih papirjih, na katere se nanaša sklep, vpiše sklep o izvršbi z vpisom sodišča, ki je sklep izdalo, opravilne številke sklepa in datuma izdaje sklepa (drugi odstavek istega člena). Kadar teče izvršba za izterjavo oziroma zavarovanje upnikove denarne terjatve, pridobi upnik z vpisom sklepa o izvršbi zastavno pravico na vrednostnih papirjih, ki so predmet izvršbe (prvi odstavek 163.c člena ZIZ, smiselno enako tudi prvi odstavek 43. člena Zakona o nematerializiranih vrednostnih papirjih). Zastavno pravico in prepoved razpolaganja vpiše klirinško depotna družba hkrati z vpisom sklepa o izvršbi (drugi odstavek 163.c člena in četrti odstavek 163.b člena ZIZ).

V predmetni zadevi iz podatkov v spisu izhaja, da je sodišče prve stopnje na predlog upnika s sklepom z dne 01. 04. 2009 nadaljevalo izvršbo z rubežem in cenitvijo dolžnikovih nematerializiranih vrednostnih papirjev. Iz vročilnice, pripete k r. št. 24 v spisu, izhaja, da je bil sklep o nadaljevanju izvršbe na nematerializirane vrednostne papirje dolžnika klirinško depotni družbi vročen 17. 04. 2009. Istega dne je klirinško depotna družba sodišče z dopisom obvestila, da vpisa sklepa o izvršbi ni bilo mogoče opraviti, saj dolžnik na dan prejema sklepa v centralnem registru ni bil vpisan kot imetnik nematerializiranih vrednostnih papirjev, zato je sodišče prve stopnje izdalo izpodbijani sklep.

Upnik v pritožbi neutemeljeno in protispisno navaja, da je sodišče prve stopnje izvršbo na nematerializirane vrednostne papirje ustavilo na podlagi poročila klirinško depotne družbe, da je bil dolžnikov račun nematerializiranih vrednostnih papirjev zaprt že v letu 2006, in da je s tem napačno ugotovilo dejansko stanje. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa namreč jasno in nedvoumno izhaja, da je sodišče prve stopnje izvršbo na nematerializirane vrednostne papirje ustavilo, ker je klirinško depotna družba sklep o izvršbi vrnila s pojasnilom, da dolžnik v trenutku prejema sklepa o izvršbi (torej dne 17. 04. 2009 in ne v letu 2006) nima vrednostnih papirjev, kar izhaja tudi iz navedenega dopisa klirinško depotne družbe na list. št. 41 v spisu. Iz teh podatkov je razvidno, da predmet izvršbe – nematerializirani vrednostni papirji dolžnika – ne obstaja, izvršbe na neobstoječ predmet pa ni mogoče voditi. Upnik nasprotnega niti ne izkazuje, saj v pritožbi smiselno pritrjuje taki ugotovitvi z navedbo, da so bili nematerializirani vrednostni papirji dolžnika prodani 02. 04. 2009, zato je odločitev sodišča prve stopnje o ustavitvi izvršbe na dolžnikove nematerializirane vrednostne papirje pravilna.

V pojasnilo glede na nadaljnje pritožbene navedbe upnika pa pritožbeno sodišče še dodaja, da se nematerializirani vrednostni papirji uvrščajo med premično premoženje, zaradi popolne inkorporacije pravice v papirju pa se vrednosti papirji lahko obravnavajo kot stvar. Ker se nematerializirani vrednostni papirji vodijo v centralnem registru, so sredstva izvršbe na nematerializirane vrednostne papirje smiselno enaka kot pri izvršbi na premičnine, za katere se vodi register – izvršba se opravi z rubežem, prodajo, elektronskim prenosom prodanih papirjev na kupca namesto izročitve in s poplačilom upnika (uporabljajo se torej splošne določbe o prodaji premičnin, pa tudi posebne določbe o izvršbi na premičnine, za katere se vodi register – npr. tretji in četrti odstavek 81. člena ZIZ, 87. člen ZIZ). Posledično se po izrecnem zakonskem napotilu iz prvega in drugega odstavka 99. člena ZIZ uporabljajo tudi določena pravila iz poglavja o izvršbi na nepremičnine (glede vprašanja, kdo ne more biti kupec – 187. člen ZIZ; glede oprostitve položitve kupnine – drugi odstavek 191. člena ZIZ; glede izpodbijanja terjatev, napotitve na pravdo, sklepa o poplačilu – 201., 202. in 208. člen ZIZ; glede poplačila zastavnega upnika – 172. člen ZIZ; glede prenehanja zastavne pravice – 173. člen ZIZ; glede tega, kateri zastavni upniki se poplačajo – 2. točka 196. člena ZIZ; glede poplačila nezapadle terjatve, občasnih prejemkov in pogojne terjatve – 203., 204. in 205. člen ZIZ). Upnik opozarja na uporabo nekaterih od teh določb, vendar pa je njegovo naziranje neutemeljeno, saj v pritožbi citiranih določb ZIZ o poplačilu upnikov po vrstnem redu pridobitve zastavnih pravic v predmetni zadevi ni mogoče uporabiti. Bistven pogoj za uporabo navedenih določb je namreč ta, da je upnik že pridobil zastavno pravico na nematerializiranih vrednostnih papirjih, ki so predmet izvršbe, do česar pa v predmetni zadevi še ni prišlo. Že iz same upnikove pritožbe, pa tudi iz spisa in prilog je namreč razvidno, da je bil sklep o izvršbi na nematerializirane vrednostne papirje dolžnika izdan 01. 04. 2009 ter da je klirinško depotna družba ta sklep prejela 17. 04. 2009, iz zaključnega poročila o opravljenih izvršilnih dejanjih in obračuna plačila za delo izvršiteljice in priloženega dopisa G. d.d. pa je razvidno, da je bilo vseh 1.584 vrednostnih papirjev dolžnika prodanih dne 02. 04. 2009, torej še preden je bil sklep o nadaljevanju izvršbe na nematerializirane vrednostne papirje dolžnika v predmetni zadevi vročen klirinško depotni družbi. Ta zato sklepa o nadaljevanju izvršbe v centralni register ni mogla vpisati, o čemer je tudi obvestila sodišče. Ker klirinško depotna družba na podlagi zgoraj citiranih določb ZIZ in ZNVP zastavno pravico vpiše s konstitutivnim učinkom hkrati z vpisom sklepa o izvršbi (oziroma sklepa o nadaljevanju izvršbe), upnik v predmetni zadevi glede na povedano zastavne pravice na podlagi sklepa o nadaljevanju izvršbe z dne 01. 04. 2009 ni pridobil, posledično pa tudi ni varovan vrstni red njegove terjatve, ki se izterjuje v tej zadevi.

Sodišče prve stopnje je v izpodbijani 1. točki izreka sklepa ustavilo tudi izvršbo na dolžnikova sredstva pri bankah. Upnik v pritožbi o tem ne navaja nobenih konkretnih pritožbenih razlogov, zato je pritožbeno sodišče opravilo uradni preizkus te odločitve in ugotovilo, da iz vpogleda v register transakcijskih računov fizičnih oseb (list. št. 45 v spisu) izhaja, da dolžnik nima nobenega odprtega računa, predmet izvršbe torej ne obstaja, zato je določitev sodišča prve stopnje tudi v tem delu pravilna.

Glede na navedeno zatrjevane kršitve niso podane in ker sodišče druge stopnje tudi ni našlo kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ), je upnikovo pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijani 1. točki izreka potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).