209. člen ZIZ

Pritožnik ne more uspeti s pritožbenimi navedbami, da je nepremičnine v letu 2008 oddal najemniku in je najemno razmerje še vedno v veljavi, vsaj do 10. 9. 2024, o čemer bi moralo sodišče prve stopnje odločiti, on pa zato ne more izprazniti in izročiti nepremičnin kupcu. Konkretno sklenjeno najemno razmerje namreč ni breme, o katerem bi moralo sodišče prve stopnje odločiti s sklepom o izročitvi nepremičnin. Dolžnikova obveznost pa je v tem, da mora nepremičnino izprazniti vseh svojih premičnih stvari in jo izročiti v posest novemu lastniku, medtem ko najemna razmerja s prodajo nepremičnine ne prenehajo (175. člen ZIZ) in kupec vstopi v pravice in obveznosti najemodajalca, torej dolžnika, in je nadaljevanje najemnega razmerja stvar dogovorov med kupcem kot novim lastnikom in najemnikom.

Izbrisna tožba ni namenjena odpravljanju vknjižb, do katerih je prišlo, čeprav niso bili izpolnjeni pogoji za dovolitev vpisa iz 148. člena ZZK-1, na katere pazi zemljiškoknjižno sodišče, in bi jih bilo mogoče odpraviti z ustreznim pravnim sredstvom v zemljiškoknjižnem postopku, temveč je namenjena odpravi vknjižb, ki niso v skladu z materialnim pravom iz razloga, ki ga zemljiškoknjižno sodišče pri izdaji sklepa o dovolitvi vpisa ni bilo dolžno presojati.

Pritožnik neutemeljeno izpodbija sklep o domiku z zatrjevanjem nemoralnega postopanja kupca D. T. pred samo dražbo in sodelovanje sodnega izvršitelja G. D. preko pooblaščenke na sami dražbi, saj bi ta dejstva, v kolikor bi bila izkazana ali bi dokazi bili vsaj predlagani, lahko pomenila le relativno bistveno kršitev določb postopka po I. odst. 339. čl. ZPP, ki pa ni zatrjevana oziroma ni zatrjevano kako bi takšno postopanje vplivalo na pravilnost družbe ter posledično na zakonitost in pravilnost sklepa o domiku.

Zakon o dvojnem označevanju cen v tolarjih in eurih, ki ureja obveznost dvojnega označevanja cen in storitev, ki jih podjetja ponujajo potrošnikom v času uvajanja eura kot zakonitega plačilnega sredstva, ne velja za sodišče, ki je državni organ, ki ne opravlja dejavnosti ponujanja blaga in storitev.

Pritožnik zahteva, da se v izpodbijani sklep doda še, da ima na predmetni nepremičnini zastavno pravico, tega pa sodišče prve stopnje v sklepu o domiku ni bilo dolžno ugotavljati. V sklepu o domiku sodišče le razglasi, kateremu ponudniku se domakne nepremičnina (3. odst. 189. člena ZIZ) ter odloči, katere v zemljiški knjigi vpisane pravice in bremena se izbrišejo ob izročitvi nepremičnine kupcu (209. člen ZIZ). Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu upoštevalo vse navedene določbe - odločilo je kateremu ponudniku se predmetna nepremičnina domakne, o izbrisu v zemljiško knjigo vpisanih pravic in bremen ob izročitvi nepremičnine kupcu pa v izpodbijanem sklepu ni navedlo ničesar, saj iz izpiska iz zemljiške knjige za predmetno nepremičnino (C8 in C10) izhaja, da na predmetni nepremičnini niti ob izdaji izpodbijanega sklepa, niti kasneje ni bila vpisana nobena zastavna pravica.

Za opravo postopka izbrisa ugaslih zastavnih pravic pri zemljiškoknjižnem sodišču je treba tudi v stečajnem postopku predhodno izdati sklep o izročitvi nepremičnine kupcu. Ker ZPPSL o takšnem sklepu nima določb, je treba analogno uporabiti ustrezne določbe ZIZ. Takšen sklep izda sodišče (stečajni senat) po uradni dolžnosti, ko so izpolnjeni pogoji za njegovo izdajo. Ni torej potrebno, da bi izdajo takšnega sklepa predlagale stranke ali udeleženci postopka, npr. kupec. Morebitne predloge je zato treba šteti samo za pobude za izdajo takšnega sklepa.

Ker sodišče prve stopnje upnika ni pravilno vabilo na tretjo javno dražbo nepremičnine, mu je s tem onemogočilo udeležbo v postopku, kar je bistvena kršitev določb postopka iz 8. točke 2. odst. 339. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ, zato ni bilo pogojev za izdajo izpodbijanega sklepa.