iuris
§ zakonZakon o izvršbi in zavarovanju · ZIZ · velja od 15. 10. 1998

163.c člen ZIZ

(Izvršba za izterjavo denarne terjatve)

Sodna praksa: 8 odločb navaja ta člen · zadnja 5. 2. 2024Vse odločbe ↓
  • VSL Sklep I Ip 1421/2023Višje sodišče v Ljubljani · 2024

    Pritrditi je sicer navedbi sodišča prve stopnje, da je lahko predmet izvršbe za poplačilo denarne terjatve vsaka dolžnikova stvar ali premoženjska oziroma materialna pravica, kolikor ni z zakonom izvzeta iz izvršbe, oziroma, če ni izvršba na njej z zakonom omejena. V konkretnem primeru pa tega pravila ni mogoče več uporabiti, saj ob dovolitvi izvršbe sodišče pazi, da dovoli izvršbo le na vsako dolžnikovo stvar ali premoženjsko oziroma materialno pravico. V konkretnem primeru je potrebno uporabiti 24. člen ZIZ, ki govori o pravnem nasledstvu. Pravno nasledstvo je v procesnem smislu lahko podano tudi glede predmeta izvršbe. To pomeni, da novi lastnik predmeta izvršbe obremenjenega z zastavno pravico, pridobi položaj zastavnega dolžnika in z njim v izvršilnem postopku procesni položaj dolžnika.

  • VSM Sodba I Cpg 193/2023Višje sodišče v Mariboru · 2023

    Dejstvo, da je tožeča stranka na podlagi določila petega odstavka 48.a člena ZNVP-1 pridobila lastninsko pravico na vrednostnih papirjih po pridobitvi zastavne pravice tožene stranke, ki jo je pridobila v izvršilnem postopku na podlagi drugega odstavka 163.c člena ZIZ z vpisom v centralni register nematerializiranih vrednostnih papirjev, tako ne predstavlja ovire, da se upnik v izvršilnem postopku (t.j. tožena stranka) poplača iz kupnine dosežene s prodajo teh vrednostnih papirjev.

  • VSL Sklep II Ip 1791/2018Višje sodišče v Ljubljani · 2018

    Izvršba na dolžnikove nematerializirane vrednostne papirje, ki ne kotirajo na borzi, se opravi z rubežem in prodajo nematerializiranih vrednostnih papirjev ter s poplačilom upnika iz zneska, dobljenega s prodajo. Cenitev vrednostnih papirjev hkrati z rubežem opravi izvršitelj, ki opravlja rubež. V primeru nestrinjanja z opravljeno cenitvijo izvršitelja novo cenitev na zahtevo in na stroške stranke opravi sodni cenilec, ki ga izbere stranka. Izvršitelj lahko prodajo vrednostnih papirjev, ki ne kotirajo na borzi, izvede tudi preko pooblaščenega udeleženca trga vrednostnih papirjev, ki ga določi sam. Stroški pooblaščenega udeleženca trga vrednostnih papirjev so izvršilni stroški. Sam predlog za odlog izvršbe še ne ustvarja nobenih pravnih učinkov.

· Besedilo: PISRS ↗ · NPB z dne 5. 12. 2025
Različice besedila: 3Pokaži ▾
Različice besedila · 3
  1. od 17. 3. 2018 · trenutno
  2. 22. 7. 2014 – 16. 3. 2018
  3. 19. 2. 2013 – 21. 7. 2014

Iz prečiščenih besedil PISRS; datumi so začetki veljavnosti novel.

Povezano: Pokaži ▾
Člen se sklicuje na

Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.

Sodna praksa

8 odločb navaja ta člen · zadnja 5. 2. 2024
Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
Razvrsti: ključne najprej · najnovejše · najstarejše1–8 od 8
  • VSL Sklep I Ip 1421/2023
    Višje sodišče v Ljubljani · 5. 2. 2024

    Pritrditi je sicer navedbi sodišča prve stopnje, da je lahko predmet izvršbe za poplačilo denarne terjatve vsaka dolžnikova stvar ali premoženjska oziroma materialna pravica, kolikor ni z zakonom izvzeta iz izvršbe, oziroma, če ni izvršba na njej z zakonom omejena. V konkretnem primeru pa tega pravila ni mogoče več uporabiti, saj ob dovolitvi izvršbe sodišče pazi, da dovoli izvršbo le na vsako dolžnikovo stvar ali premoženjsko oziroma materialno pravico. V konkretnem primeru je potrebno uporabiti 24. člen ZIZ, ki govori o pravnem nasledstvu. Pravno nasledstvo je v procesnem smislu lahko podano tudi glede predmeta izvršbe. To pomeni, da novi lastnik predmeta izvršbe obremenjenega z zastavno pravico, pridobi položaj zastavnega dolžnika in z njim v izvršilnem postopku procesni položaj dolžnika.

  • VSM Sodba I Cpg 193/2023
    Višje sodišče v Mariboru · 9. 11. 2023

    Dejstvo, da je tožeča stranka na podlagi določila petega odstavka 48.a člena ZNVP-1 pridobila lastninsko pravico na vrednostnih papirjih po pridobitvi zastavne pravice tožene stranke, ki jo je pridobila v izvršilnem postopku na podlagi drugega odstavka 163.c člena ZIZ z vpisom v centralni register nematerializiranih vrednostnih papirjev, tako ne predstavlja ovire, da se upnik v izvršilnem postopku (t.j. tožena stranka) poplača iz kupnine dosežene s prodajo teh vrednostnih papirjev.

  • VSL Sklep II Ip 1791/2018
    Višje sodišče v Ljubljani · 6. 8. 2018

    Izvršba na dolžnikove nematerializirane vrednostne papirje, ki ne kotirajo na borzi, se opravi z rubežem in prodajo nematerializiranih vrednostnih papirjev ter s poplačilom upnika iz zneska, dobljenega s prodajo. Cenitev vrednostnih papirjev hkrati z rubežem opravi izvršitelj, ki opravlja rubež. V primeru nestrinjanja z opravljeno cenitvijo izvršitelja novo cenitev na zahtevo in na stroške stranke opravi sodni cenilec, ki ga izbere stranka. Izvršitelj lahko prodajo vrednostnih papirjev, ki ne kotirajo na borzi, izvede tudi preko pooblaščenega udeleženca trga vrednostnih papirjev, ki ga določi sam. Stroški pooblaščenega udeleženca trga vrednostnih papirjev so izvršilni stroški. Sam predlog za odlog izvršbe še ne ustvarja nobenih pravnih učinkov.

  • VSL sklep III Ip 3174/2015
    Višje sodišče v Ljubljani · 21. 10. 2015besedilo 2014–2018

    Sklep, s katerim sodišče odloči o posledicah, ki jih ima stečajni postopek v razmerju med upnikom in prvim dolžnikom kot stečajnim dolžnikom, ne posega v razmerje med upnikom in drugim dolžnikom, zato drugi dolžnik nima pravice do pritožbe zoper tak sklep.

  • VSL sklep I Cpg 1168/2013
    Višje sodišče v Ljubljani · 15. 10. 2013besedilo 2013–2014

    Pravice iz nematerializiranega vrednostnega papirja se pridobijo z ustreznim vpisom v register nematerializiranih vrednostnih papirjev, pri čemer začetek stečajnega postopka ne vpliva na veljavnost naloga za vpis, če je bil vpis v centralni register vnesen pred začetkom takšnega postopka. Podobno tudi 163.c člen ZIZ v zvezi z 239. členom ZIZ določa, da upnik pri izvršbi na nematerializirane vrednostne papirje pridobi zastavno pravico in s tem ločitveno pravico v izvršilnem postopku z vpisom sklepa o izvršbi oziroma sklepa o predhodni odredbi v centralni register vrednostnih papirjev. u upnik pridobi ločitveno pravico na zarubljenih sredstvih v primeru, da je bil rubež opravljen do začetka stečajnega postopka, ta pa je opravljen z dnem, ko je sklep o rubežu vročen dolžnikovemu dolžniku, pri čemer je pri izvršbi na sredstva pri OPP treba upoštevati, da zastavna pravica (ločitvena pravica) lahko nastane samo na terjatvi (premoženju), ki obstaja ob nastanku zastavne pravice.

  • VSL sklep I Cpg 38/2012
    Višje sodišče v Ljubljani · 14. 2. 2012

    Dodatno zavarovanje, predlagano s predmetno predhodno odredbo, ni utemeljeno, ker je bila nad toženo stranko pravnomočno potrjena prisilna poravnava na podlagi sklepa Okrožnega sodišča v Kranju St 1358/2010 z dne 15. 07. 2011, ki je postal pravnomočen 08. 11. 2011, in učinkuje tudi na terjatev, ki jo tožeča stranka uveljavlja v tem postopku.

  • VSL sklep II Ip 355/2011
    Višje sodišče v Ljubljani · 10. 3. 2011

    Upnik pridobi zastavno pravico na dolžnikovih nematerializiranih vrednostnih papirjih šele z zaznambo sklepa o izvršbi v registru nematerializiranih vrednostnih papirjev, ki ima konstitutivni učinek. Ker v predmetni zadevi zastavne pravice ni pridobil, ni mogoče niti smiselno uporabiti določb ZIZ iz poglavja o izvršbi na nepremičnine.

  • VSL sklep III Cp 2565/2002
    Višje sodišče v Ljubljani · 4. 12. 2002

    Kadar so predmet izvršbe nematerializirani vrednostni papirji, ki kotirajo na borzi, sodelovanje izvršitelja pri njihovi prodaji ni predvideno in tudi ni potrebno.