172. člen ZIZ

Ker v obravnavani zadevi predlagatelj vse do izdaje izpodbijanega sklepa sodišču ni predložil izvirnika, ampak le kopijo zemljiškega pisma, ni uspel izkazati imetništva zemljiškega pisma in tudi ne izpodbiti domneve iz četrtega odstavka 172.a člena ZIZ.1 Kot pravilno se torej izkaže stališče sodišča prve stopnje, da predlagatelj ni izkazal upravičenja za vložitev predloga za ustavitev izvršbe na nepremičnine po 180. členu ZIZ.

Stečajni dolžnik sicer preneha, njegove obveznosti pa s tem oziroma zaradi tega (še) ne, in v posledici tega tudi ne akcesorne, na obstoj teh obveznosti vezane pravice upnikov. Navedeno velja tudi za obveznosti, zavarovane s hipoteko kot akcesorno pravico. Hipotekarni upnik je po pojasnjenem upravičen terjati zastavno dolžnico tudi po izbrisu glavnega dolžnika iz sodnega registra. Zapadlosti celotnega kredita zastavna dolžnica niti ne graja, njeno razumevanje, da se nanjo ne more nanašati, pa je neutemeljeno, saj je poplačilna pravica hipotekarnega upnika v razmerju do hipotekarnega dolžnika vezana na zapadlost zavarovane obveznosti do glavnega dolžnika.

V obravnavani zadevi je prišlo do pretrganja zastaranja terjatve zoper glavnega dolžnika, ki učinkuje tudi proti tožencu kot poroku. Tožnica je namreč kot hipotekarna upnica v izvršilnem postopku zoper glavnega dolžnika, ki se je začel na predlog drugega (izvršilnega) upnika, na razdelitvenem naroku prijavila svojo terjatev z namenom, da bo iz prejete kupnine poplačana tudi njena terjatev do dolžnika. Prisilna izterjava denarne terjatve s prodajo nepremičnine v izvršilnem postopku (na nepremičnino), ki se vodi na predlog drugega upnika, v skladu z jezikovno in logično razlago določbe 365. člena OZ pomeni dejanje upnika pred sodiščem, katerega namen je v izterjavi (oziroma poplačilu) terjatve. Zakonski dejanski stan določbe drugega odstavka 366. člena OZ se ne prilega obravnavanemu življenjskemu primeru, katerega dejanska podlaga je ugotovitev, da je hipotekarni upnik v izvršilnem postopku prijavil svojo terjatev, a do poplačila ni prišel, ker kupnina prodane nepremičnine ni zadoščala tudi za njegovo poplačilo.

Pri poplačilu več upnikov v primeru izvršbe na premičnine (kamor spadajo tudi nematerializirani vrednostni papirji) se stranske terjatve glede vrstnega reda poplačila izenačujejo z glavno terjatvijo. Stroški postopka torej v takem primeru nimajo absolutne prednosti pri poplačilu.

Stališču, da je za izkaz pasivne legitimacije nujna predložitev zemljiškega pisma, ni mogoče pritrditi. Kdo je imetnik zemljiškega pisma je poznano ustanovitelju zemljiškega dolga, ki lahko edini dokaže, da ne držijo navedbe o fiktivno ustanovljenem zemljiškem dolgu in o tem, da je zemljiško pismo veljavno prenesel.

Zemljiški dolg se prenaša skupaj z zemljiškim pismom (197. člen SPZ) po pravilih, ki veljajo za prenos vrednostnih papirjev (220. člen OZ). Upravičenje do poplačila iz zemljiškega pisma je zaradi tega vezano na upravičenega zakonitega imetnika tega zemljiškega pisma kot vrednostnega papirja. Le upravičeni zakoniti imetnik zemljiškega pisma je zato tisti, ki lahko predlaga ustavitev izvršbe po 180. členu ZIZ.

Upnik pridobi zastavno pravico na dolžnikovih nematerializiranih vrednostnih papirjih šele z zaznambo sklepa o izvršbi v registru nematerializiranih vrednostnih papirjev, ki ima konstitutivni učinek. Ker v predmetni zadevi zastavne pravice ni pridobil, ni mogoče niti smiselno uporabiti določb ZIZ iz poglavja o izvršbi na nepremičnine.

Ker zastavni upnik v izvršilnem postopku nima položaja stranke postopka, mu sodišče tudi ni bilo dolžno vročati cenitve, saj zoper njo nima upravičenja do podaje pripomb oziroma ugovarjanja.

Umik ponudbe ponudnika na sami javni dražbi in tekom le-te ter ravnanje sodnika, ko zatem nadaljuje z draženjem in zbiranjem najugodnejših ponudb, ne predstavlja kršitev načina poteka dražbe, kot tega opredeljuje ZIZ v 1, 2 in 3. odstavku 189 člena.

Da v zemljiško knjigo vknjižena zastavna pravica ne more biti ovira za izvršbo za izterjavo denarne terjatve na nepremičnini, jasno izhaja iz določb 13. poglavja ZIZ, zlasti iz določb 170., 172., 196. in 198. čl. ZIZ, ki podrobneje urejajo položaj in poplačilo zastavnega upnika. Zastavni upnik torej zaradi izvršbe na nepremičnino ne bo prikrajšan.

Vknjižba (vsebinsko gledano zaznamba) prepovedi odtujitve in obremenitve v zemljiški knjigi na podlagi izdaje začasne odredbe ni ovira za izdajo sklepa o izvršbi na nepremičnino in dovolitev vpisov na podlagi sklepa o dovolitvi izvršbe na nepremičnino.

Idealni delež nepremičnine je v pravnem prometu, zato je lahko predmet prodaje na javni dražbi. Po zaznambi sklepa o izvršbi sodišče ne more za poravnavo kakšne druge terjatve istega ali drugega upnika opraviti posebnega postopka izvršbe na isto nepremičnino.