VSM sklep II Ip 745/2010

Pritožba upnika se zavrne, pritožbi dolžnika pa se delno ugodi, pri čemer se celotni izrek sklepa sodišča prve stopnje spremeni tako, da se sedaj pravilno glasi:
„Sklep o izvršbi, opr. št. VL 167866/2009 z dne 18. 11. 2009, se glede:

glavnice v znesku 1.945,17 EUR in

zakonskih zamudnih obresti v znesku 54,83 EUR

razveljavi v delu, v katerem je bila dovoljena izvršba.

Glede zahtevka, v razveljavljenem obsegu, in stroškov izvršilnega postopka se bo postopek nadaljeval kot pri ugovoru zoper plačilni nalog pred Okrožnim sodiščem v Slovenj Gradcu kot pristojnim sodiščem.“

Upnik krije sam svoje stroške v zvezi s pritožbo.

Z v uvodu navedenim sklepom je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je sklep o izvršbi z dne 18.11.2009 postal pravnomočen glede glavnice v znesku 2.462,82 EUR, zakonskih zamudnih obresti od zneskov:

129,85 EUR od dne 05.04.2009 do plačila,

991,50 EUR od dne 05.04.2009 do plačila,

425,93 EUR od dne 05.04.2009 do plačila,

210,78 EUR od dne 05.04.2009 do plačila,

28,21 EUR od dne 11.04.2009 do plačila,

1,36 EUR od dne 11.04.2009 do plačila,

46,78 EUR od dne 17.04.2009 do plačila,

44,15 EUR od dne 08.05.2009 do plačila,

584,26 EUR od dne 17.05.2009 do plačila,

in stroškov izvršilnega postopka v znesku 27,08 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne 29.11.2009 dalje do plačila (1. točka izreka);

glede glavnice v znesku 810,82 EUR, zakonskih zamudnih obresti od zneskov:

327,47 EUR od dne 30.03.2009 do plačila,

438,35 EUR od dne 05.04.2009 do plačila,

in stroškov izvršilnega postopka 8,92 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne 29.11.2009 do plačila je navedeni sklep o izvršbi razveljavilo v delu, v katerem je bila dovoljena izvršba, ter odločilo, da se bo o razveljavljenem zahtevku in stroških odločalo v pravdnem postopku pred Okrožnim sodiščem v Slovenj Gradcu kot pristojnim sodiščem (2. točka izreka).

Proti navedenemu sklepu sta upnik in dolžnik vložila ugovor.

Dolžnik je vložil ugovor z dne 28.12.2009 (list. št. 25), ki ga je sodišče prve stopnje glede na vsebino navedb obravnavalo kot pravočasno pritožbo zoper 1. točko izreka navedenega sklepa, brez določne navedbe pritožbenih razlogov. V obrazložitvi pritožbe vztraja pri svojih ugovornih navedbah, da je upniku dne 24.06.2009 delno poravnal svoj dolg v višini 2.000,00 EUR, in ne le 1.189,18 EUR, kot je navedel upnik. Za te svoje trditve je k pritožbi ponovno priložil potrdilo o plačilu z dne 23.11.2009 (list. št. 26). Poleg tega meni, da se zakonske zamudne obresti od zneskov poplačujejo naknadno in niso vključene v izvršbo, ampak le glavnica zneska, ki v obravnavanem primeru znaša 2.462,82 EUR in ne 3.273,64 EUR kot navaja upnik v predlogu za izvršbo. Pritožbenemu sodišču smiselno predlaga ugodno rešitev njegove pritožbe in razveljavitev sklepa o izvršbi v dovolitvenem delu za z njegove strani plačani znesek.

Upnik je vložil ugovor z dne 29.12.2009 (list. št. 28), ki ga je sodišče prve stopnje glede na vsebino navedb prav tako obravnavalo kot pravočasno pritožbo, vendar zoper 2. točko izreka navedenega sklepa, brez določne navedbe pritožbenih razlogov. V obrazložitvi pritožbe potrdi dolžnikove navedbe glede plačila 2.000,00 EUR, pri tem pa pojasni, da je z navedenim zneskom poravnal sledeče dolžnikove račune, račun št. 285021430 z dne 17.12.2008 v znesku 79,29 EUR, ki ni predmet izvršbe, račun št. 295002733 z dne 27.02.2009 v znesku 731,53 EUR, ki prav tako ni predmet izvršbe, ter račun št. 295002889 z dne 27.02.2009 v znesku 1.189,18 EUR, ki je predmet obravnavane izvršbe, ker mu dolžnik na podlagi tega računa še vedno dolguje 327,47 EUR. Tako znaša glavnica 3.273,64 EUR. Za te svoje pritožbene trditve je k pritožbi priložil izpisek iz poslovnih knjig, ki se nanaša na njegove terjatve do dolžnika (list. št. 29). Pritožbenemu sodišču smiselno predlaga ugodno rešitev pritožbe in zahteva povrnitev stroškov v zvezi s pritožbo.

Najprej je potrebno pojasniti, da je tudi pritožbeno sodišče tako dolžnikovo vlogo z dne 28.12.2009 kot tudi upnikovo vlogo z dne 29.12.2009 obravnavalo kot pravočasni pritožbi. Pri tem je upoštevalo, da je dolžnikov ugovor pravno sredstvo le proti sklepu o izvršbi, s katerim je bilo predlogu za izvršbo ugodeno, proti ostalim sklepom v izvršilnem postopku pa lahko vloži le pritožbo, razen če je v zakonu določeno, da ni pritožbe (prvi in drugi odstavek 9. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju – ZIZ).

Upnik je na sodišče prve stopnje tudi vložil vlogo z dne 22.03.2010 (list. št. 39), ki glede na vsebino navedb predstavlja pravočasen odgovor na dolžnikovo pritožbo. V njem upnik opredeljeno prereka dolžnikove pritožbene navedbe, in vztraja pri plačilu glavnice v znesku 3.273,64 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti vsake posamezne terjatve dalje ter vseh sodnih stroškov, ki so že in še bodo nastali.

Pritožba dolžnika je delno utemeljena, pritožba upnika pa ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je najprej v okviru uradnega preizkusa na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s 366. členom ZPP preverilo, ali so bile pri izpodbijanem sklepu podane (absolutne) bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7. 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ter ugotovilo, da te kršitve niso podane.

Dolžnik je pravočasno vložil ugovor z dne 24.11.2009 (list. št. 7) zoper že omenjeni sklep o izvršbi. Svoj ugovor je utemeljil z navedbami, da je upniku dne 24.06.2009 delno poravnal svoj dolg, in sicer v višini 2.000,00 EUR, in ne le 1.189,18 EUR, kot je navedel upnik, in zahteval, da se za ta znesek izvršba razveljavi. Kot dokaz za svoje ugovorne navedbe je sodišču prve stopnje predložil potrdilo o plačilu z dne 23.11.2009 (list. št. 26).

Glede na navedeno pritožbeno sodišče ni upoštevalo njegovih pritožbenih navedb v zvezi z naknadnim poplačilom zakonskih zamudnih obresti od s strani upnika uveljavljenih terjatev, zaradi česar dolžnik meni, da ne morejo biti vključene v izvršbo, in da zato glavnica znaša 2.462,82 EUR, ne pa 3.273,64 EUR, saj predstavljajo nedopustno pritožbeno novoto v skladu s prvim odstavkom 337. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, pri čemer dolžnik niti ne navaja, zakaj teh dejstev ni mogel navesti pravočasno oziroma v navedenem ugovoru zoper sklep o izvršbi.

Po temeljitem in skrbnem pregledu spisa je pritožbeno sodišče ugotovilo, da je dolžnik navedeni znesek plačal že pred vložitvijo predloga za izvršbo z dne 17.11.2009.

Glede na vsebino ugovornih navedb je dolžnik delno izpodbijal tako imenovani kondemnatorni del sklepa o izvršbi, s katerim mu je bilo naloženo, naj poravna upnikove terjatve skupaj z odmerjenimi stroški. Ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, s katerim je bilo predlogu za izvršbo ugodeno, mora biti obrazložen, kar dolžnik stori tako: če izpodbija sklep o izvršbi v delu, v katerem mu je naloženo, da poravna terjatev, mora navesti tista pravno pomembna dejstva, ki bi pripeljala do zavrnitve tožbenega zahtevka, če bi se izkazala za resnična, in predlagati dokaze zanje (drugi odstavek 61. člena ZIZ).

Upnik v pritožbi zaključka sodišča prve stopnje, da se šteje dolžnikov ugovor v skladu z navedenimi določili ZIZ za obrazloženega, zaradi česar mu je v celoti ugodilo, ne graja, in tudi pritožbeno sodišče se s tem strinja. Glede na vsebino njegovih pritožbenih trditev in priloge k pritožbi želi utemeljiti in dokazati tako obstoj kot tudi višino svoje s strani dolžnika še ne v celoti poravnane denarne terjatve v znesku 1.516,65 EUR po računu št. 295002889 z dne 27.02.2009, pri čemer je neplačani del te terjatve v znesku 327,47 EUR pravilno navedel v predlogu za izvršbo v delu „oznaka zahtevka“ pod št. 1, toda sodišče prve stopnje glede na opisane okoliščine konkretnega primera in navedbe obeh strank ob pravilni uporabi določb 62. člena ZIZ, ki urejajo postopek pri ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, ni moglo vedeti za obstoj drugih upnikovih terjatev, ki jih je imel do dolžnika, in da si je upnik navedeno dolžnikovo plačilo pravilno vračunal po vrstnem redu zapadlosti svojih terjatev (pri čemer ne gre spregledati, da dolžniku ni obračunal zapadlih in neplačanih zakonskih zamudnih obresti od posamezne terjatve). Zato s strani upnika smiselno uveljavljeni pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja po 2. točki prvega odstavka 338. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, ni podan, kar tudi pomeni, da njegova pritožba iz tega razloga ni utemeljena, bo pa upnik takšne navedbe lahko podal in dokaze zanje predlagal oziroma predložil v nadaljevanju postopka pred pristojnim pravdnim sodiščem.

Toda pritožbeno sodišče je v okviru zgoraj navedenega uradnega preizkusa ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni upoštevalo pravilni vrstni red vračunavanja navedenega dolžnikovega plačila v skladu z določili 287. člena Obligacijskega zakonika – OZ in 288. člena OZ, zaradi česar je podan pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava po 3. točki prvega odstavka 338. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP. Pritožbeno sodišče je tako sámo izdelalo novi obračun upnikovih terjatev na dan 24.06.2009, ko je dolžnik opravil navedeno plačilo, in ugotovilo, da so bile z navedenim zneskom plačane naslednje upnikove terjatve, navedene v predlogu za izvršbo:

preostanek terjatve v znesku 327,47 EUR po računu št. 295002889 z dne 27.02.2009 z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne 30.03.2009 v znesku 8,10 EUR,

terjatev v znesku 613,20 EUR po računu št. 295003128 z dne 05.03.2009 z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne 05.04.2009 v znesku 14,11 EUR,

terjatev v znesku 991,50 EUR po računu št. 295003134 z dne 05.03.2009 z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne 05.04.2009 v znesku 22,82 EUR in

delno terjatev v znesku 425,93 EUR po računu št. 295003135 z dne 05.03.2009 z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne 05.04.2009, in sicer za zakonske zamudne obresti v znesku 9,80 EUR in glavnico v znesku 13,00 EUR.

Pri tem je upoštevalo omenjena pravila o vračunanju po vrstnem redu zapadlosti upnikovih terjatev, pri čemer je okviru posamezne terjatve najprej poračunalo obresti in nato glavnico, saj stroški v zvezi z njimi niso bili zahtevani. Navedeno z drugimi besedami pomeni, da bi moralo sodišče prve stopnje navedeni sklep o izvršbi razveljaviti za glavnico v znesku 1.945,17 EUR in navedene zakonske zamudne obresti v skupnem znesku 54,83 EUR, zaradi česar je treba šteti dolžnikovo pritožbo iz tega razloga za delno utemeljeno.

Za navedeni znesek glavnice in zakonskih zamudnih obresti skupaj s stroški izvršilnega postopka se bo nadaljeval postopek kot pri ugovoru zoper plačilni nalog pred Okrožnim sodiščem v Slovenj Gradcu kot stvarno in krajevno pristojnim sodiščem.

Izvršilni postopek se bo tako po pravnomočnosti tega sklepa nadaljeval glede plačila naslednjih upnikovih terjatev, navedenih v predlogu za izvršbo:

preostanka terjatve v znesku 412,93 EUR po računu št. 295003135 z dne 05.03.2009 z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne 25.06.2009 in

vseh ostalih terjatev, navedenih v izvršilnem predlogu pod št. 5 do 10, skupaj s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi.

K temu je še potrebno dodati, da odločitev o tem, v katerem delu se bo izvršilni postopek nadaljeval zaradi delno pravnomočnega sklepa o izvršbi, ne sodi v izrek sklepa, izdanega o ugovoru. Zato tudi ugotovitev sodišča prve stopnje, ki je sicer pravilna, da je glede neizpodbijanega dela sklep o izvršbi postal pravnomočen, ne sodi v izrek izpodbijanega sklepa, izdanega o ugovoru.

Glede na obrazloženo je pritožbeno sodišče v skladu s 5. alinejo 358. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP izpodbijani sklep sodišča prve stopnje spremenilo tako, kot je razvidno iz izreka tega sklepa (3. točka 365. člena ZPP).

Stroški v zvezi s pritožbama:

Upnik ni uspel s pritožbo, zato nosi sam svoje stroške v zvezi s pritožbo (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP).

O stroških v zvezi s pritožbo dolžnika in odgovorom upnika na dolžnikovo pritožbo pritožbeno sodišče ni odločalo, ker dolžnik in upnik nista zahtevala njihove povrnitve.

Določbe ZPP so bile uporabljene na podlagi 15. člena ZIZ.