VSRS Sodba X Ips 502/2006

Revizija se zavrne.

1Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS (Ur. l. RS, št. 50/97 in 70/2000) zavrnilo tožničino tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 14. 6. 2005. Z navedeno odločbo je tožena stranka kot neutemeljeno zavrnila tožničino pritožbo zoper sklep gradbene inšpektorice Inšpektorata RS za okolje in prostor, Območna enota K. z dne 13. 4. 2004, o dovolitvi izvršbe, s katerim je bilo ugotovljeno, da je inšpekcijska odločba z dne 21. 2. 2000, s katero je bila tožeči stranki naložena odstranitev posega v prostor, postala izvršljiva dne 2. 8. 2000, tožeči stranki pa je bila naložena odstranitev in vzpostavitev prejšnjega stanja do dne 20. 5. 2004, sicer bo izvršbo opravil pooblaščeni izvajalec.

2V obrazložitvi izpodbijane sodbe sodišče prve stopnje navaja, da je tožena stranka v izpodbijani odločbi pravilno uporabila določbe Zakona o splošnem upravnem postopku – ZUP. V predhodnem sodnem postopku U 2041/2004 z dne 17. 2. 2005, je bila odločba tožene stranke odpravljena, ker ta ni predložila upravnih spisov, zaradi česar ni bilo mogoče preizkusiti zakonitosti izpodbijane odločbe.

3Zoper izpodbijano sodbo tožnica vlaga laično revizijo, prej pritožbo. Navaja, da bi morala tožena stranka po odpravi svoje odločbe s sodbo U 2041/2004-22 z dne 17. 2. 2005 v obravnavani zadevi postopek obnoviti, saj so bile z izpodbijane odločbe odpravljene tudi vse druge odločbe predmetne zadeve. Smiselno ugovarja tudi pravilnosti odločbe, s katero je bil naložen inšpekcijski ukrep. Objekta ne more legalizirati, zato ji nastaja gmotna škoda.

4Tožena stranka na revizijo, prej pritožbo, ni odgovorila.

5Revizija ni utemeljena.

6S 1. 1. 2007 je začel veljati ZUS-1, ki je v prvem odstavku 107. člena določil, da Vrhovno sodišče v vseh že vloženih zadevah odloča po ZUS-1, v drugem odstavku 107. člena pa, da se zadeve, v katerih je bila vložena pritožba pred uveljavitvijo ZUS-1, obravnavajo kot pritožbe po ZUS-1, če izpolnjujejo pogoje za pritožbo po določbah ZUS-1, v primerih, ko je pravnomočnost sodbe po zakonu pogoj za izvršitev upravnega akta ter v primerih, ko je pritožba izrecno dovoljena na podlagi posebnega zakona. V drugih primerih se vložene pritožbe, ki jih je vložila upravičena oseba in so pravočasne in dovoljene po določbah ZUS, obravnavajo kot pravočasne in dovoljene revizije, prvostopenjske sodbe pa postanejo pravnomočne. Glede na to določbo se v obravnavanem primeru vložena pritožba zoper izpodbijano sodbo obravnava kot pravočasna in dovoljena revizija po ZUS-1, prvostopenjska sodba pa je postala pravnomočna dne 1. 1. 2007.

7Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje (83. člen ZUS-1). Po določbi prvega odstavka 85. člena ZUS-1 se lahko revizija vloži le zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb postopka v upravnem sporu iz drugega in tretjega odstavka 75. člena ZUS-1, za razliko od postopka s pritožbo, kjer se glede na 2. točko prvega odstavka 75. člena ZUS-1 preizkuša tudi pravilnost presoje postopka izdaje upravnega akta. Revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (drugi odstavek 85. člena ZUS-1). Revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi le v delu, ki se z revizijo izpodbija, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, po uradni dolžnosti pazi le na pravilno uporabo materialnega prava (86. člen ZUS-1). V tem okviru je opravljena tudi sodna presoja revizije v obravnavani zadevi.

8Po presoji Vrhovnega sodišča je sodišče prve stopnje v obravnavani zadevi pravilno uporabilo določbe ZUP. Ta v prvem odstavku 290. člena določa, da organ, oziroma nosilec javnega pooblastila, ki je pristojen za upravno izvršbo, izda po uradni dolžnosti ali na zahtevo upravičenca sklep o dovolitvi izvršbe, s katerim ugotovi, da je odločba, ki naj se izvrši (izvršilni naslov), postala izvršljiva, in določi način izvršbe. Ker tožnica sama ni izpolnila obveznosti iz izvršljive odločbe, je tožena stranka pravilno po uradni dolžnosti izdala sklep, v katerem je pravilno ugotovila datum izvršljivosti in določila način izvršbe, pri čemer je bila tožnica opozorjena, da bo v primeru neprostovoljne izvršitve to opravil pooblaščeni izvajalec na njene stroške (prvi odstavek 297. člena ZUP).

9Neutemeljeni so revizijski ugovori, ki se nanašajo na odločbo z dne 21. 2. 2000, saj prvi odstavek 292. člena ZUP določa, da je v upravnem izvršilnem postopku dovoljena pritožba, ki se nanaša na samo izvršbo, z njo pa ni mogoče izpodbijati pravilnosti odločbe, ki se izvršuje. Na odločitev v tem upravnem sporu tudi nima vpliva tožničino zatrjevanje, da ji zaradi neuspešne legalizacije objekta nastaja škoda.

10Neutemeljen je tudi revijski ugovor, da bi morala tožena stranka glede na sodbo U 2041/2004-22 z dne 17. 2. 2005 obnoviti postopek izdaje odločbe, ki je izvršilni naslov za izpodbijani sklep o izvršbi v obravnavani zadevi. S citirano sodbo je bila namreč odpravljena le izpodbijana odločba, izdana v izvršilnem upravnem postopku, medtem ko ni bilo poseženo v odločbo z dne 21. 2. 2000, ki je izvršilni naslov, njene pravilnosti pa se v postopku izvršbe ne sme presojati, kot je bilo že pojasnjeno.

11Glede na navedeno je Vrhovno sodišče Republike Slovenije na podlagi 92. člena ZUS-1 zavrnilo revizijo kot neutemeljeno.