107. člen ZUS-1

ZUS-1 je specialni zakon z drugačnim naborom izrednih pravnih sredstev kot v ZPP in med njimi načrtno ni zahteve z varstvo zakonitosti.

Revidentovi ugovori se nanašajo na izvršilni naslov. Teh ugovorov v postopku prisilne izterjave glede na določbe 46. člena ZDavP ne more uspešno uveljavljati, saj se nanašajo na akt, ki ni predmet tega upravnega spora. Ker je tožena stranka o pritožbi zoper sklep o prisilni izterjavi že odločila, je predlog za začasno odložitev prisilne izterjave po drugem odstavku 45. člena ZDavP brezpredmeten.

Iz neprerekanih dejanskih ugotovitev zadeve izhaja, da je revidentka lastnica gozdnih zemljišč, ki niso varovalni gozdovi oziroma gozdovi v območjih, ki s cestami niso odprta, zato je v skladu s prvim odstavkom 49. člena Zakona o gozdovih oziroma Uredbo o pristojbini za vzdrževanje gozdnih cest zavezana plačevati pristojbino za vzdrževanje gozdnih cest.

Po določbi četrtega odstavka 83. člena ZUS-1 revizija ni dovoljena med drugim tudi v upravnih sporih, v katerih je dovoljena pritožba.

Določba prvega odstavka 73. člena ZUS-1 po presoji Vrhovnega sodišča ni posegla v določbe posebnih zakonov, v katerih je bila kot pravno sredstvo v upravnem sporu (na kakršenkoli način) predvidena pritožba. Da je ta razlaga pravilna, potrjuje tudi določba prvega odstavka 107. člena ZUS-1, ki uveljavlja določbe o pravnih sredstvih ZUS-1, med drugim tudi določbo prvega odstavka 73. člen ZUS-1, le za primere, če s posebnim zakonom ni drugače določeno. Na podlagi teh določb je Vrhovno sodišče sprejelo stališče, da je v upravnem sporu dovoljena pritožba tudi v primerih, ko je predvidena v posebnem zakonu, tudi v primeru, če je v posebnem zakonu omenjena le v zvezi z rokom za odločanje o njej ali na kakršenkoli drug način.

V upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je že od uveljavitve ZUS-1 v letu 2007 ustaljeno stališče (na primer I Up 617/2008 z dne 21. 1. 2009, I Up 194/2010 z dne 27. 7. 2010, X Ips 413/2010 z dne 10. 11. 2010, I Up 162/2011, I Up 724/2011 z dne 26. 1. 2012), da je v zadevah imenovanja notarja v upravnem sporu kot pravno sredstvo dovoljena pritožba. Ta je posebej omenjena v devetem odstavku 10. člena ZN, v katerega pa ZUS-1 z določbo prvega odstavka 73. člena ni posegel, iz prvega odstavka 107. člena ZUS-1 pa izhaja, da je dovoljeno pravno sredstvo v upravnem sporu tisto, ki ga določa ZUS-1, razen če ni s posebnim zakonom drugače določeno. Tak poseben zakon je ZN (njegov deveti odstavek 10. člena), ki pritožbo posebej omenja, pa čeprav le v zvezi z rokom za odločitev o njej. Opredelitev tožene stranke ni napačna, če je kot tožena stranka navedeno ministrstvo, čeprav gre za odločbo, ki jo lahko izda le minister kot predstojnik ministrstva. Vrhovno sodišče se strinja tudi s stališčem sodišča prve stopnje, da predmet kontrole v upravnem sporu v zadevi imenovanja notarja ne more biti število točk, ki jih je pri ugotavljanju strokovne usposobljenosti posameznega kandidata

Če je inšpektor ugotovil, da je investitor posegal v prostor, ne da bi si pred tem pridobil potrebno dovoljenje, je po določbah 73. člena ZUS izdal odločbo o odstranitvi nedovoljenih posegov, in sicer ne glede na to, iz kakšnih razlogov je investitor opravil nedovoljene posege v prostor ali za kakšno gradnjo je šlo. Revizijsko sodišče je pravilno uporabo materialnega prava presojalo tudi glede na odločbo Ustavnega sodišča RS, št. U-I-150/2004-19 z dne 1.12. 2005 (Ur. l. RS, št. 11/2006), in presodilo, da navedena odločba ne vpliva na odločitev v tej zadevi. S to odločbo je Ustavno sodišče RS sicer razveljavilo določbo prvega odstavka 200. člena ZGO-1, vendar le, kolikor se nanaša na gradnje iz tretjega odstavka 3. člena ZGO-1, to pa so enostavni objekti. V obravnavani zadevi ne gre za enostavna objekta.

Davčni zavezanec za davek od dobička od prodaje vrednostnih papirjev je darovalec, če z namenom, da bi se izognil plačilu tega davka, sklene navidezno darilno pogodbo.

Okoliščina, da v prejšnje postopku niso bili upoštevani določeni materialnopravni predpisi ali da je prišlo do spremembe upravne ali sodne prakse glede kakšnega pravnega vprašanja po izdaji prejšnje dokončne odločbe, vsebinsko pomeni drugačno uporabo materialnega predpisa, ki pa ne predstavlja taksativno naštetih obnovitvenih razlogov iz 260. člena ZUP.

Ker pritožba ni vsebovala vsega, kar je potrebno, da bi se lahko obravnavala, je prvostopno sodišče tožnika pozvalo, da jo v roku 15 dni dopolni; ker tožnik pritožbe ni dopolnil, jo je Vrhovno sodišče kot nepopolno zavrglo.

Na podlagi prvega odstavka 46. člena ZDavP v postopku prisilne izterjave ni možno izpodbijati odločb, ki se izvršujejo.

Dozidava objekta s povečanjem tlorisnih površin posledično predstavlja po 144. členu ZUreP-1 povečanje priključne moči obstoječega komunalnega priključka, zato se odmeri komunalni prispevek.

Na podlagi 2. alineje 8. člena ZDoh se davčna osnova zmanjša samo od prejemkov iz naslova plačila za začasno ali občasno delo preko študentskih ali mladinskih organizacij, ki opravljajo dejavnost posredovanja dela na podlagi pogodbe o koncesiji, v skladu s predpisi na področju zaposlovanja.

Na podlagi petega odstavka 142. člena ZDavP-1 v postopku davčne izvršbe ni možno izpodbijati samega izvršilnega naslova.

Carinsko blago se po opravljeni laboratorijski analizi, ne glede na to, kako ga je uvrstil carinski zavezanec, uvrsti v tarifno številko, za katero izpolnjuje predpisane lastnosti.

Ocena strokovne komisije na javnem razpisu o sofinanciranju turističnih destinacij o izpolnjevanju razpisno zahtevanih kriterijev spada med dejanske ugotovitve, ki ne morejo biti predmet revizijskega preizkusa v okviru razloga izpodbijanja dejanskega stanja. Takšno oceno pa lahko revident izpodbija v okviru kršenja pravil predmetnega razpisa, pri čemer lahko v upravnem sporu le z določnim, nepogojnim in primerno utemeljenim dokaznim predlogom vzbudi dvom v strokovno oceno komisije.

Glede na dejansko ugotovitev tožene stranke, da ponudba Radia A ni enaka niti podobna izbiri drugih ponudnikov, ni podlage za uporabo petega odstavka 104. člena ZMed, po katerem ima v primeru podobnih ali enakih ponudb prednost ponudnik s sedežem na območju, kateremu je program namenjen.

Po presoji Vrhovnega sodišča je v obravnavani zadevi na podlagi v upravnem postopku ugotovljenega dejanskega stanja, na katerega je Vrhovno sodišče vezano (drugi odstavek 85. člena ZUS-1), sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialno pravo, to je določbo 3. točke prvega odstavka 10. člena ZDRS. Ta določa, da državljanstvo RS lahko pridobi tisti tujec, ki med drugim dejansko živi v Sloveniji 10 let, od tega neprekinjeno zadnjih 5 let pred vložitvijo prošnje, da ima urejen status tujca, pri čemer pa se po določbi drugega odstavka 2. člena Uredbe o merilih za ugotavljanje izpolnjevanja določenih pogojev za pridobitev državljanstva RS z naturalizacijo (Ur. l. RS, št. 47/94, v nadaljevanju Uredba) za prekinitev dejanskega življenja ne šteje, če je osebo poslala na delo ali na študij ali zdravljenje v tujino slovenska organizacija ali če je zaposlena na ladji z matično luko v Republiki Sloveniji. Revident pa izpolnjevanja tega pogoja ni izkazal.

Iz oglaševanja zbirke, ki jo potrošnik prejema ločeno po poštnih paketih, mora biti jasno razvidno število vseh paketov, cena posameznega paketa ter cena celotne zbirke. Če ti podatki iz oglaševalskega gradiva niso znani, gre za zavajajoče oglaševanje, saj je potrošnik glede obsega zbirke in njene končne cene lahko preslepljen z nizko ceno posameznih paketov.

Prvostopni upravni organ v postopkih, ki se vodijo po uradni dolžnosti, ni upravičen ponovno odločati o zadevi, o kateri je že bilo dokončno odločeno z njegovo prejšnjo odločbo. Upravičen je odločati le o tistem delu, ki je bil odpravljen in vrnjen v ponovni postopek. Investicijska vlaganja v nepremičnine, ki so last fizičnih oseb, se v primeru, da ni sklenjena najemna pogodba, štejejo za prejemek v naravi, ki je obdavčen kot osebni prejemek po ZDoh. Nakazilo denarja fizičnim osebam, za katerega ni izkazano, da bi bilo vračilo danega posojenega denarja, se šteje za osebni prejemek fizičnih oseb.