UPRS sodba U 55/2007

Tožbi se ugodi. Odločba Upravne enote A., šifra ... z dne 30. 8. 2006 in 1. točka izreka odločbe Ministrstva za okolje in prostor Republike Slovenije, št. ... z dne 11. 12. 2006 se odpravita ter se zadeva vrne Upravni enoti A. v ponoven postopek.

:

Upravna enota A. je dne 6. 3. 2006 izdala investitorju A.A. iz B. gradbeno dovoljenje za rekonstrukcijo in dozidavo obstoječe žage na zemljišču parc. št. .../2 in .../6 k.o. C. Sestavni del tega gradbenega dovoljenja, po katerem je potrebno zgraditi objekt, je projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja, ki ga je pod številk

o ...

v juliju 2005 izdelal D. d.o.o. Dne 25. 8. 2006 je tožeča stranka vložila predlog za obnovo postopka, v katerem navaja, da je za gradnjo in izdano gradbeno dovoljenje izvedela dne 24. 8. 2006. Pojasnjuje, da je njen ustanovitelj E. d.d. kot ustanovni kapital nanjo prenesel določene nepremičnine in opremo med drugim tudi malo hidroelektrarno, imenovano mHE C., prej mHE Č., ki sestoji iz strojnice, jeza z zajetjem, peskolova in tlačnega cevovoda, in je tako lastnik te nepremičnine, stoječe na parc. št. .../6, pripisane vl. št. ... k.o. C. Tožeča stranka zatrjuje, da je po določilu drugega odstavka 271. člena Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ, Uradni list RS, št. 87/2002) na delu zemljišča, na katerem stoji ta objekt, pridobila stavbno pravico. Tožnica je bila dalj časa v pogajanjih z A.A. in B.B. za odkup 140

m

2

odmerjenega zemljišča, vendar do sklenitve kupoprodajne pogodbe ni prišlo, zato po predlogu tožeče stranke Okrajno sodišče v A. v nepravdnem postopku v zadevi pod opr. št. ... odloča o vsebini sporazuma o stavbni pravici in višini nadomestil za obremenitev nepremičnine. Tožeča stranka v predlogu za obnovo postopka še navaja, da je omenjena mala hidroelektrarna zgrajena po odločbi takratnega Republiškega komiteja za industrijo in gradbeništvo, izdani investitorju E. d.d., pod opr. št. ... z dne 19. 4. 1994, uporaba pa je dovoljena z odločbo istega organa pod opr. št. ... z dne 24. 4. 1990. Zaradi izjemnega pomena objekta je gradbeno dovoljenje izdano pod oznako zaupno, zato citirani odločbi ne vsebujeta opredelitve parcelnih številk razen opisa, da gre za gradnjo na potok

u F.,

sam objekt pa se označuje s št. ... Tožeča stranka zatrjuje, da bi glede na opisane statusne in lastninskopravne razmere morala biti stranka v postopku kot oseba v smislu 43. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP, Uradni list RS, št. 80/1999 s spremembami), saj ima zaradi izkazanega pravnega interesa pravico vstopiti v postopek zaradi varstva svojih pravnih koristi, organ ki je postopek vodil, pa bi moral v skladu s 44. členom ZUP med postopkom ves čas po uradni dolžnosti skrbeti, da se postopka udeležijo vsi, na katerih pravice oziroma pravne koristi bi lahko vplivala odločba. Obnovo postopka tožeča stranka predlaga iz razlogov po 1., 5. in 9. točki 260. člena ZUP, pri čemer dodatno predlaga, da organ, ki je dokončno odločbo izdal, ukrepa tudi v skladu z določilom 275. člena ZUP in po nadzorstveni pravici odpravi oziroma razveljavi odločbo po uradni dolžnosti. Upravna enota A. je s sklepom šifra ... z dne 30. 8. 2006 predlog za obnovo postopka pridobitve gradbenega dovoljenja za rekonstrukcijo in dozidavo obstoječe žage na zemljišču parc. št. .../2 in .../6, k.o. C., izdanega pod šifro ... investitorju A.A. zavrgla. V obrazložitvi navaja, da tožeča stranka ni izkazala lastništva nepremičnine oziroma stavbne pravice na nepremičnini. Stavbne pravice ni pridobila, saj z lastnikom zemljišča v treh letih od uveljavitve SPZ ni sklenila pogodbe iz drugega odstavka 257. člena tega zakona. To pa odločilno vpliva na odločitev o dovolitvi obnove predmetnega postopka, saj po določilu 62. člena Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1, Uradni list RS, št. 102/2004 s spremembami) tožnica nima statusa stranke v postopku. Ministrstvo za okolje in prostor Republike Slovenije je s sklepom in odločbo št. ... z dne 11. 12. 2006 odločilo, da se pritožbeni postopek in postopek za izrek odločbe za nično združita. V nadaljevanju je odločil, da se pritožba zavrne, prav tako pa se zavrne tudi predlog za izrek odločbe Upravne enote A. šifra ... z dne 6. 3. 2006 za nično. Iz obrazložitve izhaja, da je tožeča stranka skupaj s predlogom za obnovo postopka navajala tudi, da so bile z izdajo gradbenega dovoljenja z dne 6. 3. 2006 storjene takšne kršitve, da bi napadena odločba morala biti nična po določilih 279. člena ZUP, zaradi česar bi moral organ ukrepati po določilih 280. in 281. člena ZUP. Ker o tem predlogu prvostopni organ ni odločal, po določbi tretjega odstavka 280. člena ZUP pa

lahko odločbo izreče za nično organ, ki jo je izdal ali organ druge stopnje oziroma organ pristojen za nadzorstvo nad organom, ki jo je izdal, je pritožbeni organ preveril, ali je izpolnjen kateri od taksativno naštetih razlogov iz 279. člena ZUP, zaradi katerega se odločba izreče za nično. Ker nobeden od teh pogojev ni podan, je drugostopni organ ta predlog zavrnil. Drugostopni organ pa je kot neutemeljeno zavrnil tudi pritožbo zoper sklep o zavrženju predloga za obnovo postopka. Navaja, da iz podatka elektronske zemljiške knjige izhaja, da je bil v času izdaje spornega gradbenega dovoljenja in tudi v času odločanja v pritožbenem postopku kot solastnik zemljišča par. št. .../2 in .../6, k.o. C., vpisan investitor, to je A.A. Tožeča stranka kot lastnik objekta ni vpisana. Tožena stranka zatrjuje, da v tej zadevi ne gre za primer iz 271. člena SPZ, kot to zatrjuje tožnik, ki s sklicevanjem na ta člen navaja, da je pridobil stavbno pravico na predmetnem zemljišču na podlagi zakona. SPZ v drugem odstavku 271. člena določa, da v primeru, če ni isti lastnik zemljišča in na njem stoječega objekta, postane z dnem uveljavitve SPZ zgradba sestavina nepremičnine, lastnik zgradbe pa pridobi na nepremičnini stavbno pravico, ki traja toliko časa, dokler stoji zgradba. Lastnik nepremičnine in imetnik stavbne pravice morata medsebojno razmerje urediti s pogodbo iz drugega odstavka 257. člena SPZ v treh letih od njegove uveljavitve. Vendar pa po mnenju drugostopnega organa ni mogoče pritrditi pritožniku, da je izkazal lastništvo objekta, ki naj bi stal na parc. št. .../6, saj v zemljiški knjigi ni vpisan kot lastnik, niti ni vložen predlog za vknjižbo pridobitve lastninske pravice. Zato tožniku ni mogoče pritrditi, da je izkazal obstoj stavbne pravice na podlagi zakona. Temu bi bilo mogoče slediti le, če bi bil pritožnik res vpisan v zemljiško knjigo kot lastnik objekta stoječega na zemljišču s parc. št. .../6 oziroma bi bil vložen predlog za vknjižbo lastniške pravice na navedeni nepremičnini skupaj s pravnim poslom, ki je podlaga za tak vpis. Tožnik pa je v spis sicer vložil osnutek prodajne pogodbe za parc. št. .../6, ki pa ni podpisana in je brez datuma ter torej nikoli ni bila sklenjena. Tudi iz listin, ki jih je predložil tožnik v tem postopku, to ne izhaja.

Tožeča stranka v tožbi, vloženi v tem upravnem sporu, zatrjuje, da je pridobila stavbno pravico na sporni parceli na podlagi naknadne zakonske ureditve SPZ. To je dokazala s prilogami, ki jih je priložila zahtevi za obnovo postopka in pritožbi, in sicer z odločbo takratnega Republiškega komiteja za industrijo in gradbeništvo Ljubljana, izdano investitorju E. d.d. opr. št. ... z dne 19. 4. 1984, odločbo istega organa opr. št. ... z dne 24. 4. 1990 in dokumenti o ustanovitvi tožeče stranke. Iz vseh teh listin po mnenju tožeče stranke izhaja, da je tožeča stranka lastnica objekta male hidroelektrarne C. Kot lastnica tega objekta, ki v naravi stoji na parc. št. .../6, pa je tožeča stranka z dnem uveljavitve SPZ, torej 1. 1. 2003, na podlagi določil 271. člena tega zakona ex lege pridobila stavbno pravico. Dejstvo je, da objekt mala hidroelektrarna C. oziroma vsi spremljajoči objekti v naravi obstajajo in jih ni upošteval ne upravni organ, ki bi moral biti seznanjen z odločbami predhodnih upravnih organov, kakor tudi ne sestavljalec projektne dokumentacije. Ker je tožeča stranka izkazala obstoj stavbne pravice, bi ji bilo potrebno priznati položaj stranke v postopku izdaje gradbenega dovoljenja. Ker v tem postopku ni sodelovala, so podani pogoji za obnovo postopka. Tožeča stranka predlaga, da sodišče tožbi ugodi in izpodbijano odločbo odpravi oziroma spremeni tako, da obnovo postopka dovoli.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo ponovno navaja razloge, ki jih navajata prvostopna in drugostopna odločba in predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne. Bistvo njenih trditev je, da bi tožeča stranka lahko pridobila stavbno pravico le, če bi pred tem izkazala lastninsko pravico na objektu z vpisom v zemljiško knjigo.

Odgovor na tožbo je v zadevi vložil tudi A.A., ki je udeležen v tem upravnem sporu na podlagi 19. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/2006), in prav tako predlaga zavrnitev tožbe. Podobno kot tožena stranka navaja, da odločbi Republiškega komiteja za industrijo in gradbeništvo ne navajata konkretnih zemljišč, na katera se nanašata, zatrjuje pa še, da so pravni predniki investitorja dali le soglasje za gradnjo cevovoda, o tem pa je predložil tudi listino.

Tožba je utemeljena.

Iz tožbenih navedb izhaja, da tožeča stranka izpodbija odločitev o tem, da se predlog za obnovo postopka zavrže, torej odločbo Upravne enote A., šifra ... z dne 30. 8. 2006 v zvezi s

1točko izreka odločbe Ministrstva za okolje in prostor Republike Slovenije, št. ... z dne 11. 12. 2006. Kot izhaja iz tožničinih navedb, svoj predlog za obnovo postopka temelji na določilu 9. točke 260. člena ZUP, saj razlogov za obnovo postopka po 1. in 5. točki 260. člena ZUP, na kateri se sicer tudi formalno sklicuje, vsebinsko ne utemeljuje.

Postopek, ki je končan z odločbo, zoper katero v upravnem postopku ni rednega pravnega sredstva, se obnovi, če osebi, ki bi morala biti udeležena v postopku kot stranka ali stranski udeleženec, ni bila dana možnost udeležbe v postopku (9. točka 260. člena ZUP). Kdo je stranka v postopku izdaje gradbenega dovoljenja določa ZGO-1 v 62. členu, ko pravi, da se imajo v postopku izdaje gradbenega dovoljenja pravico udeleževati postopka poleg investitorja, ki je stranka postopka, kot stranski udeleženci med ostalim tudi lastniki nepremičnin in imetniki služnostne oziroma stavbne pravice na nepremičninah, ki jih na podlagi vplivnega območja objekta, prikazanega z mejo v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja, določi pristojni upravni organ za gradbene zadeve ter lastniki zemljišč izven gradbene parcele, na katerih je predvidena dovozna cesta in na katerih so predvideni komunalni priključki, prikazani v projektu

za pridobitev gradbenega dovoljenja ter imetniki služnostne

oziroma stavbne pravice na takšnih nepremičninah. Stranka v postopku izdaje gradbenega dovoljenja, ki je imetnik služnostne oziroma stavbne pravice, ki še ni vpisana v zemljiško knjigo, lahko dokaže z overjeno listino, da je imetnik te pravice.

Tožena stranka dejstvu, da objekt male hidroelektrarne, sestavljen iz strojnice, jeza, peskolova in cevovoda, stoji na zemljišču s parcelno št. .../6, k.o. C., ne nasprotuje, prav tako temu ne nasprotuje investitor rekonstrukcije in dozidave žage A.A. Ta v odgovoru na tožbo celo navaja, da so pravni predniki dali soglasje za izgradnjo cevovoda. Da mala hidroelektrarna stoji tik ob nameravani rekonstrukciji žage, pa izhaja tudi iz projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja, ki ga je izdelal D. d.o.o. in sicer je to navedeno v točki 0.11 „Lokacijski podatki“. Neposredna bližina obeh objektov je razvidna tudi iz projektu priloženih načrtov.

Ko gre za vprašanje, kdo se ima pravico udeleževati postopka izdaje gradbenega dovoljenja, se ni mogoče omejiti samo na tiste, ki svojo pravico do udeležbe v postopku izpeljujejo samo iz pravic vpisanih v zemljiško knjigo, saj lahko stranke to pravico dokazujejo tudi z listinami (tretji odstavek 62. člena ZGO-1). V obravnavani zadevi ni mogoče prezreti, da objekt male hidroelektrarne, ki je bil zgrajen na podlagi gradbenega dovoljenja, zanj pa je bilo izdano tudi uporabno dovoljenje (v spisu in navedenih odločbah je dovolj podatkov, da je razvidno, da se predloženi listini nanašata na navedeni objekt, čeprav parcelni številki nista navedeni), stoji na zemljišču tik ob gradnji, ki bi se naj izvajala po izdanem gradbenem dovoljenju. Tožeča stranka zatrjuje, da je na zemljišču, na katerem stoji mala hidroelektrarna pridobila stavbno pravico na podlagi drugega odstavka 271. člena SPZ, pri čemer pa po mnenju sodišča za udeležbo v postopku izdaje gradbenega dovoljenja ni ključno, ali je ta stavbna pravica vpisana v zemljiško knjigo. Glede na dejstvo, da objekt male hidroelektrarne C. v naravi stoji in glede na dejstvo, da je bil zgrajen po gradbenem dovoljenju in ima tudi uporabno dovoljenje (torej ne gre za črno gradnjo), in glede na to, da tudi iz projekta za izdajo gradbenega dovoljenja izhaja neposredna bližina male hidroelektrarne in nameravane rekonstrukcije oziroma dograditve žage, je tožeča stranka verjetno (prvi odstavek 267. člena ZUP) izkazala okoliščine, ki opravičujejo njeno udeležbo v postopku s tem pa tudi pogoje za obnovo postopka po 9. točki 260. člena ZUP.

Po obrazloženem je sodišče presodilo, da je tožba utemeljena, ker je bil pri izdaji izpodbijane prvostopne odločbe napačno uporabljen zakon. Glede na to je sodišče na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 in tretjega odstavka 64. člena ZUS-1 izpodbijano prvostopno odločbo v zvezi s 1. točko izreka odločbe Ministrstva za okolje in prostor Republike Slovenije,

št. ... z dne 11. 12. 2006

odpravilo in zadevo vrnilo prvostopnemu

organu v ponoven postopek. V ponovnem postopku bo potrebno ob upoštevanju pravnega mnenja sodišča (četrti odstavek 64. člena ZUS-1) ponovno odločiti o tem, ali so podani pogoji za obnovo postopka izdaje gradbenega dovoljenja.