VSRS Sodba in sklep III Ips 118/2005

Revizija se zavrne, kolikor se nanaša na ugotovitev, da je sklenitev in izpolnitev asignacije ... iz januarja 2004, brez učinka proti stečajni masi tožeče stranke, in na zahtevek za plačilo 6.000.000,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

V preostalem delu se revizija zavrže.

Tožena stranka mora povrniti tožeči stranki 214.977,00 SIT revizijskih stroškov v 15 dneh.

Dejansko stanje 1. Tožeča stranka je d.o.o. v stečaju. S tožbo je zahtevala ugotovitev, da je 9 nakazil (asignacij) brez učinka proti stečajni masi in 15.275.459,01 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Tožba je bila skupaj z opozorilom po drugem odstavku 277. člena ZPP toženi stranki vročena. Ker nanjo ni odgovorila, je bila izdana zamudna sodba. Tožeča stranka ni uspela le glede plačila v višini 46.523,67 SIT.

2Zoper zamudno sodbo je vložila pritožbo tožena stranka. Višje sodišče je pritožbo zavrnilo in potrdilo prvostopenjsko sodbo. Tožena stranka skuša doseči razveljavitev obeh predhodnih sodb in vrnitev zadeve v novo sojenje okrožnemu sodišču. Razlogi 3. Višje sodišče je odločilo, da je bila tožba vročena pravilno. V spisu na l. št. 11 nahajajoča se povratnica mu ni vzbujala dvoma. Vsebuje namreč žig tožene stranke in podpis.

I.

4V gospodarskem sporu je revizija dovoljena le, če vrednost spornega predmeta presega 5.000.000,00 SIT (490. člen ZPP).

5Dovoljenost revizije ni posebej urejena za primer objektivnega kopičenja zahtevkov (drugi odstavek 182. člena ZPP). 41. člen ZPP določa, kako se določi stvarna pristojnost sodišča v takšnem primeru. Če imajo zahtevki v tožbi različno podlago, se določi pristojnost sodišča po vrednosti vsakega posameznega zahtevka (drugi odstavek 41. člena ZPP). Ta določba hkrati ureja vrednost spornega predmeta, saj je 41. člen ZPP uvrščen v poglavje z naslovom "Ugotovitev vrednosti spornega predmeta" in vsebinsko dopolnjuje 39. člen kot temeljno določbo tega poglavja. Drugi odstavek 41. člena ZPP se zato po ustaljeni sodni praksi uporablja tudi za ugotovitev pravice do revizije. Po njem je revizija dovoljena le, če imajo vsi zahtevki isto dejansko in pravno podlago.

6Tožeča stranka je zahtevala ugotovitev, da 9 nakazil (asignacij), danih v času med 9. 5. 2003 in 3. 1. 2004 različnim nakazancem, nima učinka zoper stečajno maso. Zahtevala je tudi plačilo 15.275.459,01 SIT v stečajno maso (drugi odstavek 130. člena ZPPSL). Ta znesek ustreza vsoti teh nakazil (nakazanih zneskov). S plačilom 15.275.459,01 SIT naj se bi v stečajno maso namreč vrnile premoženjske koristi, ki jih je pridobila tožena stranka z izvršitvijo nakazil. Ker je bilo nakazil 9, in so se z njimi poravnavale različne obveznosti tožeče stranke, dejanska podlaga ni ista niti za ugotovitvene niti za dajatvene zahtevke. Za vsako asignacijo in vsakega od denarnih zahtevkov je torej potrebno posebej odločiti, ali ima tožeča stranka pravico do revizije.

7Revizija ni dovoljena, kolikor se nanaša na asignacije z dne 9. 5. 2003, 12. 5. 2003, 19. 6. 2003, 7. 7. 2003, 10. 7. 2003, 26. 8. 2003, 9. 9. 2003 in 3. 1. 2004 in na njih nanašajoče se denarne zahtevke, ker vrednost spornega predmeta pri nobenem od teh zahtevkov ne presega 5.000.000,00 SIT. V tem delu se revizija zavrže (377. člen ZPP).

II.

8V preostalem delu, to je glede asignacije št..., sklenjene januarja 2004, za znesek 6.000.000,00 SIT, in glede plačila 6.000.000,00 SIT, je revizija sicer dovoljena, vendar ni utemeljena in se zavrne (379. člen ZPP).

9Enako kot že prej v pritožbi navaja tožena stranka tudi v reviziji, da je pri toženi stranki zaposlen le njen zakoniti zastopnik. Tožba naj bi njemu ne bila vročena. Toženi stranki naj bi bila s tem odvzeta možnost obravnavanja pred sodiščem (8. točka drugega odstavka 339. člena ZPP).

10Očitek ni utemeljen. Vročilnica je potrdilo o vročitvi (prvi odstavek 149. člena ZPP). Izdala jo je Pošta Slovenije d.o.o., ki je tako ravnala v izvrševanju javnega pooblastila (prvi odstavek 132. člena ZPP). Vročilnica je javna listina (tako že odločbe Vrhovnega sodišča RS z opr. št. II Ips 451/2003, II Ips 585/92, III Ips 28/91, III Ips 71/2005 in I Up 541/2002; vse so dostopne preko elektronskih zbirk sodne prakse Vrhovnega sodišča RS). Z njo je vročitev tožbe dokazana (sedmi odstavek 149. člena in prvi odstavek 224. člena ZPP). Tožena stranka bi lahko zatrjevala in dokazovala nasprotno.

11Pravni osebi se vročitev lahko opravi z vročitvijo osebi, ki je pooblaščena za sprejem, ali delavcu v pisarni, poslovnem prostoru ali na sedežu (prvi odstavek 133. člena ZPP). Tožena stranka za svoje trditve, da je edina zaposlena pri toženi stranki, ni predlagala nobenega dokaza. Celo če bi takšen dokaz ponudila, ne bi zadoščal. Za sprejem pisanja se namreč lahko pooblasti oseba, ki v pravni osebi ni zaposlena.

12Tožena stranka v reviziji navaja, da je sprejela tožbo neimenovana delavka tožeče stranke, ki bi naj "protipravno pridobila žig tožene stranke in nato z žigom tožene stranke sprejela tožbo, ki jo je zoper toženo stranko na Okrožno sodišče vložil njen delodajalec." Navedba je bila prvič postavljena šele v revizijskem postopku, čeprav bi lahko bila postavljena že prej. Pritožbeno sodišče torej s svojo odločbo ni spregledalo takšne navedbe in ni kršilo določb pravdnega postopka. Vrhovno sodišče pa nove navedbe tožene stranke ne sme upoštevati (372. člen ZPP). Na odločitev Vrhovnega sodišča nima nobenega vpliva.

III.

13Tožena stranka je zahtevala povrnitev odvetniških stroškov za odgovor na revizijo v višini 1650 točk, DDV od tega zneska in sodne takse.

14Revizijsko sodišče je odločilo o stroških na temelju prvega odstavka 165. člena in prvega odstavka 155. člena ZPP. Dovoljenost revizije preizkuša revizijsko sodišče po uradni dolžnosti (377. člen ZPP). Sodna praksa v zvezi z zavrženjem revizije je poleg tega ustaljena. Odgovor na revizijo v tem, to je nedovoljenem delu, ni bil potreben (prvi odstavek 155. člena ZPP).

15Ker je bila revizija dovoljena le glede ene same asignacije v vrednosti 6.000.000,00 SIT in dajatvenega zahtevka v tej višini, se povrnitev nagrade za delo odvetnika odmeri le od te vrednosti spornega predmeta. V tem delu je bil odgovor na revizijo namreč potreben. Glede na takšno vrednost spornega predmeta znaša nagrada za odvetnikovo delo 115.500,00 SIT (tar. št. 18 tč. 1 in 21 tč. 3 Odvetniške tarife). Tožeča stranka je poleg tega upravičena tudi do povrnitve DDV v višini 23.100,00 SIT in sodne takse za odgovor na revizijo v višini 76.377,00 SIT. Ni pa upravičena do povrnitve takse za opomin, ker ta izdatek ni bil potreben (prvi odstavek 155. člena ZPP). Tožena stranka bi namreč lahko plačala sodno takso tudi brez opomina.