VSM Sklep III Cp 412/2025

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Udeleženca krijeta vsak svoje stroške pritožbenega postopka.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe, ki ga je upnik vložil dne 17. 2. 2025 (v navedenem predlogu je upnik predlagal spremembo stikov mladoletnega A. A. z materjo - dolžnico, tako, da bi potekali enkrat tedensko v trajanju dveh ur pod nadzorom CSD Koroška, Enote B.).

2Zoper citirani sklep vlaga upnik pravočasno pritožbo. Sklep izpodbija v celoti iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da predlogu za izdajo začasne odredbe ugodi, podredno, da izpodbijani sklep razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v ponovno sojenje. Upnik v obsežni pritožbi navaja okoliščine iz drugih sodnih postopkov, in sicer odločitev sodišča prve stopnje v zadevi II N 107/2024 v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Mariboru III Cp 521/2024 z dne 29. 8. 2024 ter odločitev v zadevi II N 22/2024. Izpodbija dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje, da ni dokazano nasilje dolžnice nad mladoletnim A., zaradi česar tudi ni podana njegova ogroženost. Navaja, da je sodišče prve stopnje spregledalo, da predloga za izdajo začasne odredbe ni vložil samo zaradi dolžničinega "kreganja" mladoletnega A. ampak zato, ker dolžnica nanj kriči, ga krivi za vse, tudi za stvari, ki jih naredita manjša brata, ga lasa, potiska in mu grozi s tepežem, prav tako pa mu je rekla, "da ga bo stolkla kot mačko, pa četudi pride potem 100 policajev." Prav tako mu grozi, da če nekaj ne bo naredil, bo moral spati na podstrešju ali na hodniku bloka, grozi mu tudi s tem, da ga več ne bo pripeljala nazaj k očetu, to opisano ravnanje pa kaže na izrazito psihično in fizično nasilje nad mladoletnim otrokom. Sklicuje se na kršitev pravice do izjave, ker je sodišče prve stopnje verjelo dolžnici, ki je izpovedala, da eno nedeljo, ko upnik prišel po A., slednjemu rekla, če jo lahko samo enkrat potrdi, zato, da bo A. videl, da se pogovarjata, pa naj bi pred A. rekel "usedi se v avto, ko mi ne bo kdo nedelje zajebo". Sodišče je dalo preveliko težo dejstvu, da je A. na CSD v pričo mame rekel, da se je ne boji, saj je po prihodu domov k očetu pričel jokati in je povedal, da je to rekel samo zato, ker se boji mame, o čemer je upnik nemudoma obvestil CSD. Sodišče je tudi povsem spregledalo ugotovitve izvedenke C. C. v njenem dopolnilnem izvedenskem mnenju iz zadeve II N 107/2022. Dokazna ocena sodišča prve stopnje tudi ne ustreza metodološkemu napotku iz 8. člena ZPP, prav tako pa se sodišče prve stopnje ni opredelilo do mnenj Centra za socialno delo Koroška (v nadaljevanju CSD) z dne 12.2.2025 in 25.2.2025 niti do zaslišanja strokovne mnenje CSD D. D., zaradi česar se sklep ne da preizkusiti in je podana kršitev po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Graja neizvedbo predlaganih dokazov glede pribave policijskega zapisnika razgovora z mld. A., zaslišanjem razredničarke in dokaza z izvedenko klinične psihologije ter nepovgled v kopijo A. naloge pri verouku. Poudarja, da mora biti odločitev o začasni odredbi posebej skrbno obrazložena, pri čemer se sklicuje na odločbo Ustavnega sodišča Up-1630/22 z dne 28. 9. 2023 in meni, da mu je zaradi neizvedbe dokazov kršena pravica do izjave in poštenega postopka. Priglaša pritožbene stroške.

3Nasprotna udeleženka se v odgovoru na pritožbo zavzema, da sodišče druge stopnje pritožbo kot neutemeljeno zavrne. Priglaša stroške.

4CSD v odgovoru na pritožbo navaja, da stiki pod nadzorom niso potrebni. Stroškov ne priglaša.

5Pritožba ni utemeljena.

6Pritožbeno sodišče preizkusi sklep sodišča prve stopnje v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa pazi po uradni dolžnosti na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP). Določbe ZPP so uporabljene na podlagi 42. člena Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1).

7Pritožbeni preizkus pokaže, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo uradno upoštevnih kršitev določb postopka, da pa je delno zagrešilo pritožbeno uveljavljano kršitev določb postopka, vendar to na utemeljenost izdane odločitve ni vplivalo, kot bo obrazloženo v nadaljevanju.

8Pregled zadeve pokaže, da sta udeleženca postopka starša mld. A., starega 9 let. V letu 2018 sta sklenila sodno poravnavo, s katero je bil mld. A. zaupan v varstvo in vzgojo upniku (očetu), z dolžnico (materjo) pa so bili določeni stiki. Le-ti so bili pozneje večkrat spremenjen, nazadnje s sklepom Okrožnega sodišča v Slovenj Gradcu II N 107/2024 z dne 17. 5. 2024, ki je bil potrjen s sklepom Višjega sodišča v Mariboru III Cp 521/2024 z dne 29. 8. 2024. Upnik je 17. 2. 2025 vložil predlog za izdajo začasne odredbe, s katerim je predlagal, da se stiki z dolžnico dodatno omejijo, in sicer naj potekajo enkrat tedensko v trajanju dveh ur pod nadzorom CSD Koroška, Enote B. Kot razlog za izdajo začasne odredbe je navajal dolžničino nasilje nad mld. A.

9Materialnopravno podlago za izdajo začasne odredbe v družinskem sporu predstavlja določba 161. člena Družinskega zakonika (v nadaljevanju DZ), v skladu s katerim sodišče izda začasno odredbo, če je verjetno izkazano, da je otrok ogrožen,¹ pri čemer velja pri izdaji začasnih odredb restriktiven pristop (kot je pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje v 5., 8., 11. in 40. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa), saj lahko vplivajo na odločitev o glavni stvari.² Po določbi prvega odstavka 162. člena DZ sme sodišče za varstvo koristi otroka izdati vsakršno začasno odredbo, s katero je mogoče doseči začasno varstvo koristi otroka, izrecno pa dopušča izdajo začasne odredbe o načinu izvajanja stikov.

10Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da mld. A. na stikih z materjo (dolžnico) ne doživlja stiske, na stikih z njo je sproščen, se je ne boji, vendar si tega ne upa povedati upniku (očetu), ker bi slednjega to razburilo. Nadalje je ugotovilo, da si upnik ne prizadeva za izvedbo stikov, kot so določeni z izvršilnim naslovom (sklepom z dne 17. 5. 2024), temveč odločitev v celoti prepušča mld. sinu, pri čemer dolžnica pri izvršitvi stikov ne vztraja, četudi so določeni z izvršilnim naslovom. Poklonilo je vero izpovedi nasprotne udeleženke in štelo, da ni z verjetnostjo izkazano, da je nad mld. sinom izvajala zatrjevano nasilje, samo "kreganje" pa mld. A. ne ogroža tako, da bi bila potrebna izdaja začasne odredbe. Na podlagi navedenega je zaključilo, da dosedanji način izvajanja stikov mld. A. ne ogroža, zato je predlog za omejitev stikov (tj. za izvajanje stikov pod nadzorom) zavrnilo.

11Pritožbeno sodišče na podlagi navedenega ugotavlja, da ima izpodbijani sklep razloge o odločilnih dejstvih in se da preizkusiti, zato pritožbeno uveljavljana kršitev določbe 14. točke drugega odstavka ni podana. Zmotno je pritožbeno stališče, da je tovrstna kršitev podana zaradi tega, ker je sodišče prve stopnje odstopilo od mnenja CSD. To predstavlja bodisi pritožbeni razlog zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ali relativno bistveno kršitev določb postopka zaradi neupoštevanja metodološkega napotka iz 8. člena ZPP. Vendar niti ta dva pritožbena razloga nista podana, kot bo pojasnjeno v nadaljevanju.

12Neutemeljena je pritožbena graja, da sodišče prve stopnje ni pojasnilo, zakaj odstopa od mnenja CSD. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje v 16. do 25. točki obrazložitve obsežno povzelo poročila in mnenja CSD ter izpovedbo strokovne sodelavke CSD D. D., nato pa v 29. do 36. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa napravilo dokazno oceno, v kateri je upoštevalo tako poročila in mnenja CSD ter izpoved strokovne sodelavke CSD D. D. kakor tudi izpovedbo dolžnice, ki ji je poklonilo vero zaradi tega, ker so njeno izpovedbo potrjevali tudi drugi dokazi. Pri tem je v 36. točki obrazložitve izrecno pojasnilo, da CSD poda strokovno mnenje, pravno presojo pa opravi sodišče, ki je dolžno mnenje CSD kritično ovrednotiti in odločati na podlagi pravnih pravil. Pri tem je pravilno zapisalo, da mnenje CSD, da bi bila izdaja predlagane začasne odredbe (glede stikov pod nadzorom) smiselna, da bi se stiki sploh izvajali (dejansko se mnogo stikov, določenih z izvršilnim naslovom, sploh ne izvede), ni razlog za izdajo začasne odredbe, saj ne kaže na ogroženost mld. otroka, tudi sicer pa mld. otrok na stikih z materjo ni ogrožen.

13Neutemeljene so pritožbene navedbe, ki se nanašajo na zadevo II N 22/2024, saj v njej nasprotna udeleženka ni sodelovala (zadeva se nanaša na upnikovo mld. hčer E., ki jo ima iz drugega razmerja).

14Prav tako so neutemeljene pritožbene navedbe, ki se nanašajo na zadevo II N 107/2022, saj je o njej že bilo pravnomočno odločeno, in sicer s sklepom sodišča prve stopnje II N 107/2024 z dne 17. 5. 2024, s katerim je bil spremenjen dotedanji režim stikov, navedeni sklep pa je bil potrjen s sklepom Višjega sodišča v Mariboru III Cp 521/2024 z dne 29. 8. 2024. Glede na časovne meje pravnomočnosti zadeve II N 107/2022 so neutemeljena tudi pritožbena izvajanja, ki se nanašajo na dogodke pred 17. 5. 2024 in na s temi dogodki povezano izvedensko mnenje izvedenke C. C. iz zadeve II N 107/2024.

15Pritožba nadalje uveljavlja kršitev pravice do izjave, ker je sodišče prve stopnje verjelo dolžnici, ki je izpovedala, da eno nedeljo, ko upnik prišel po A., slednjemu rekla, če jo lahko samo enkrat potrdi, zato, da bo A. videl, da se pogovarjata, pa naj bi pred A. rekel "usedi se v avto, ko mi ne bo kdo nedelje zajebo". Glede na to, da je bil upnik dne 31. 3. 2025 prisoten na naroku, kot je dolžnica, zaslišana kot stranka, to izpovedala, se je imel o izvedenem dokazu z zaslišanjem dolžnice možnost izjaviti (možnost izjaviti se o rezultatih dokazovanja je sestavni del pravice do izjave).³ Če tega ni izkoristil, ni mogoče trditi, da mu je sodišče kršilo pravico do izjave, zlasti z ozirom na to, da je bil na omenjenem naroku tudi sam zaslišan in to tudi za dolžnico.

16Nadalje so tudi neutemeljeni pritožbeni očitki, da bi sodišče prve stopnje moralo izvesti dokaz z s pribavo policijskega zapisnika o razgovoru z mld. A., dokaz z zaslišanjem razredničarke ter dokaz z izvedenko klinične psihologije. Pritožbeno sodišče pojasnjuje, da pri odločanju o izdaji začasne odredbe ni treba izvesti vseh dokazov, temveč le tiste, ki sodišču omogočajo razumno hitro oceno, ali je ogroženost otroka tolikšna, da je z začasno odredbo nemudoma treba zavarovati koristi mld. otrok.⁴ Temu pritrjuje tudi ustavnosodna praksa, ki je zavzela stališče, da v postopku izdaje začasne odredbe glede varstva koristi otrok ni treba izvesti vseh predlaganih dokazov, ker je dokazni standard pri odločanju o začasnih odredbah znižan na verjetnost, zato sta temu podvržena tako dokazna ocena kot tudi izvajanje dokazov, vendar pa mora sodišče kljub temu in kljub načelu hitrosti postopka, še posebej, če stranka to zahteva, razpisati narok ter na njem izvesti nezamudne dokaze, zamudnih dokazov (kot je denimo dokaz s sodnim izvedencem) pa v okviru sumarnega postopka izdaje začasne odredbe načeloma ni treba izvesti, temveč je to stvar postopka o glavni stvari.⁵ Temu ustrezno je v obravnavani zadevi ravnalo tudi sodišče prve stopnje, ki je izvedlo le nezamudne dokaze z zaslišanjem udeležencev postopka ter strokovne sodelavke CSD in dokaz s pribavo strokovnega mnenja CSD, v 6. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa, ki jo pritožbeno sodišče povzema (razen v delu, ki se nanaša na vpogled v nalogo pri verouku), pa podalo prepričljive razloge, zakaj ostalih predlaganih dokazov ni izvedlo.

17Pritožba pa ima prav, da je sodišče prve stopnje kršilo upnikovo pravico do izjave v postopku, ko ni izvedlo dokaza z vpogledom v kopijo A. naloge pri verouku (priloga A5), ki jo je upnik predložil na naroku za izdajo začasne odredbe. Izvedba tega dokaza namreč v ničemer ne bi zavlekla postopka. Zato je sodišče druge stopnje to kršitev odpravilo samo na način, da je na seji izvedlo dokaz z branjem navedene listine (drugi odstavek 347. člena ZPP).⁶ Branje navedene listine pa pokaže, da je mld. A. navezan na upnika (očeta) in da izraža odklonilen odnos do preživljanja vikend stikov z dolžnico (materjo). Ta ugotovitev pa je po oceni sodišča druge stopnje skladna s siceršnjimi ugotovitvami in zaključki sodišča prve stopnje, da je mld. A. bolj navezan na očeta (zaradi česar je dodeljen v varstvo in vzgojo njemu), da včasih ne želi na stik z materjo in da pri njej ne želi prespati. Te okoliščine pa je sodišče prve stopnje pri svoji odločitvi že upoštevalo, ko je vzelo v ozir, da po dogodku 9. 2. 2025 mld. A. na stiku pri dolžnici ni več prespal, kot izhaja iz 14. točka obrazložitve izpodbijanega sklepa (izpoved očeta), da je mld. A. določen čas odklanjal stike z materjo, ona pa ga k stikom ni silila, pri čemer je do očeta izražal pozitivna, do matere pa negativna čustva, kot izhaja iz 15. in 16. in 22. točke obrazložitve izpodbijanega sklepa (kjer je povzeta izpoved matere ter mnenje CSD). Sodišče prve stopnje je navedene okoliščine kritično ovrednotilo, pri čemer je pojasnilo, da mld. A. na stikih pri materi ni v stiski, se je ne boji, je na stikih sproščen, boji pa se to povedati očetu, ker on tega ne sprejema in se močno razburi (33. točka obrazložitve izpodbijanega sklepa).

18Vpogled v A. veroučni list torej ne more omajati dokaznih zaključkov sodišča prve stopnje. Pritožbenemu sodišču se tudi sicer dvom v dokazno oceno sodišča prve stopnje ni porodil, saj je le ta razumna in življenjsko sprejemljiva ter v skladu z metodološkim napotkom iz 8. člena ZPP. Sodišče prve stopnje je namreč v 14. in 15. točki obrazložitve izčrpno povzelo izpovedi udeležencev postopka, v 16. do 25. točki obrazložitve obsežno povzelo poročila in mnenja CSD ter izpovedbo strokovne sodelavke CSD D. D., nato pa v 29. do 36. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa napravilo dokazno oceno. Pri tem je prepričljivo pojasnilo, da ne sledi upnikovim očitkom o nasilju dolžnice nad mld. A., ker je dolžnica navedeno nasilje zanikala, ugotovilo je zgolj, da dolžnica mld. A. občasno krega, ko ji kljubuje in noče opraviti niti najenostavnejših domačih opravil (29. točka obrazložitve izpodbijanega sklepa), te ugotovitve sodišča prve stopnje pa so podprte tudi z drugimi dokazi, navedenimi v 30. obrazložitve izpodbijanega sklepa, iz katerih zlasti izhaja, da dolžnica ne stikih ne graja le mld. A., temveč tudi njegova polbratca, da se mld. A. matere ne boji in da je bil na stiku z njo 19. 2. 2025 sproščen, se je smejal, dobro sodeloval in užival v aktivnostih z materjo. V 31. točki obrazložitve pa je podalo še dodatne razloge, zakaj je poklonilo vero izpovedi dolžnice, te razloge pa pritožbeno sodišče v celoti povzema. Dokazna ocena sodišča prve stopnje je prepričljiva, izčrpna in skrbno obrazložena ter tako ustreza standardom obrazloženosti začasnih odredb v družinskih sporih, kot jih je postavilo Ustavno sodišče v odločbi Up-1630/22-13 z dne 28. 2. 2023, na katero se sklicuje pritožba. Pritožba pa zgolj s selektivnim izpostavljanjem določenih dokazov ne more omajati dejanskih zaključkov sodišča prve stopnje, da se zatrjevano nasilje ni zgodilo.

19Sodišče prve stopnje je napravilo tudi pravilno materialnopravno presojo, ko je ocenilo, da samo kreganje mld. A. ne predstavlja nasilja v družini in da zaradi njega mld. A. ni ogrožen, prav tako pa mld. A. ne ogroža obstoječi režim stikov, saj je mld. A. na stikih z materjo sproščen, ni v stiski in se je ne boji (33. točka obrazložitve izpodbijanega sklepa). Pravilen je tudi materialnopravni zaključek sodišča prve stopnje, da nedosledno izvajanje stikov po izvršilnem naslovu (sklepu z dne 17. 5. 2024) ni razlog za izdajo začasne odredbe (36. točka obrazložitve), k čemur sodišče druge stopnje dodaja, da je to kvečjemu razlog za vložitev predloga za izvršbo (za kar pa se dolžnica po podatkih spisa ne odloča in mld. A. k stikom ne sili, če jih kdaj ne želi).

20Pritožbeno sodišče v zaključku posebej poudarja, da je dolžan starš, kateremu je mld. otrok zaupan v varstvo in vzgojo, opustiti vse, kar otežuje ali onemogoča otrokove stike z drugim staršem, da si je dolžan prizadevati za ustrezen odnos otroka do stikov z drugim od staršev in da si je dolžan prizadevati, da pripravi mld. otroka na stike z drugim staršem.⁷

21Glede na to pojasnjeno je sodišče druge stopnje pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1). Pri tem se je opredelilo le do pritožbenih navedb, ki so odločilnega pomena (360. člen ZPP).

22Odločitev pritožbenega sodišča je bila sprejeta zaradi varstva interesov mld. A., zato vsak udeleženec nosi svoje stroške pritožbenega postopka (101. člen ZNP-1).

¹ Otrok je ogrožen, če je utrpel ali je zelo verjetno, da bo utrpel škodo, in je ta škoda oziroma verjetnost, da bo škoda nastala, posledica storitve ali opustitve staršev ali posledica otrokovih psihosocialnih težav, ki se kažejo kot vedenjske, čustvene, učne ali druge težave v njegovem odraščanju; s tem je mišljena škoda na telesnem ali duševnem zdravju in razvoju otroka ali na otrokovem premoženju (drugi in tretji odstavek 157. člena DZ).
² Glej odločbo Ustavnega sodišča št. Up-410/01, 7. točka obrazložitve.
³ VS RS sklep Cp 10/2007 z dne 21.06.2007
⁴ VSL sklep IV Cp 1780/2021 z dne 17.11.2021, VSL sklep IV Cp 905/2021 z dne 14.07.2021, VSM sklep III Cp 645/2024 z dne 03.09.2024.
⁵ Glej sklepa Ustavnega sodišča št. Up-321/96 in št. Up-498/08, 9. točka obrazložitve ter odločbo Ustavnega sodišča Up-1630/22-13 z dne 28. 2. 2023, 14., 19 in 21. točka obrazložitve.
⁶ Če listinski dokazi neupravičeno ni bil izveden pred prvostopenjskim sodiščem, lahko pritožbeno sodišče to kršitev sanira na pritožbeni seji, razpis pritožbene obravnave ni potreben (J. Zober, Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 3. knjiga, Ljubljana 2009, str. 380-381, 386).
⁷ VSRS sodba II Ips 14/2016 z dne 30.11.2017, VSRS sklep II Ips 56/2022 z dne 19.04.2023.