VSL Sklep Cst 177/2025

I. Pritožba družbenika se zavrže.

II. Pritožba dolžnika se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

III. Pritožnika sama nosita svoje pritožbene stroške.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom začelo stečajni postopek nad dolžnikom (I. točka izreka), imenovalo stečajno upraviteljico A. A. (II. točka izreka) in ugotovilo, da opravlja naloge in pristojnosti upravitelja v naslednji pravnoorganizacijski obliki: A. A. odvetnica z matično številko: ... (III. točka izreka). Bistvena ugotovitev v izpodbijanem sklepu je, da dolžnik v 15 dneh po prejemu predloga za začetek stečajnega postopka, ki ga je vložila upnica Republika Slovenija, ni ugovarjal, da ni insolventen ali da upnikova terjatev ne obstaja, niti ni vložil zahteve za odložitev odločanja o predlogu za začetek stečajnega postopka po 236. členu Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju - ZFPPIPP. Ker se zato po tretjem odstavku 235. člena ZFPPIPP domneva, da je insolventen, je sodišče nad njim začelo stečajni postopek (2. točka prvega odstavka 239. člena ZFPPIPP).

2Zoper navedeni sklep sta pravočasno pritožbo vložila dolžnik, zastopan po direktorju B. B., ter B. B., kot edini družbenik dolžnika. Uveljavljata bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 8. točki prvega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP, ker jima je sodišče z opustitvijo vročitve oziroma napačno vročitvijo predloga za začetek stečajnega postopka onemogočilo vložitev ugovora, da dolžnik ni insolventen ali da upnikova terjatev ne obstaja, niti vložitev zahteve za odložitev odločanja o predlogu za začetek stečajnega postopka po 236. členu ZFPPIPP. Višjemu sodišču predlagata, da izpodbijani sklep spremeni in predlog za začetek stečajnega postopka nad dolžnikom zavrne oziroma podredno izpodbijani sklep razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Priglašata tudi stroške pritožbenega postopka.

3Stečajna upraviteljica v odgovoru na pritožbo višjemu sodišču predlaga, da pritožbo kot neutemeljeno zavrne in izpodbijani sklep potrdi.

4Pritožba družbenika ni dovoljena, pritožba dolžnika pa ni utemeljena.

O pritožbi družbenika

5Vsaka stranka postopka zaradi insolventnosti ima pravico vložiti pritožbo proti sklepu, razen če zakon za posamezen sklep določa, da pritožbo lahko vložijo samo nekatere stranke (prvi odstavek 126. člena ZFPPIPP). Po 55. členu ZFPPIPP so stranke predhodnega postopka, ki so upravičene opravljati procesna dejanja: 1. predlagatelj postopka, 2. dolžnik, proti kateremu je vložen predlog za začetek postopka, če ni njegov predlagatelj, 3. upnik, ki verjetno izkaže svojo terjatev do dolžnika, proti kateremu je bil vložen predlog za začetek postopka, če prijavi svojo udeležbo v predhodnem postopku. Družbenik dolžnika, ki je družba z omejeno odgovornostjo, v procesnem položaju, kjer je upnik vložil predlog za začetek stečajnega postopka nad dolžnikom in je bil izdan izpodbijani sklep, ni stranka postopka. Zato na tej podlagi družbenik B. B. nima procesne legitimacije za vložitev pritožbe.

6Druga oseba, ki ni stranka postopka, ima pravico vložiti pritožbo samo proti tistim sklepom, za katere tako določa zakon (drugi odstavek 126. člena ZFPPIPP). Družbenik B. B. tudi ne spada v krog oseb, ki imajo izjemoma procesno legitimacijo za vložitev pritožbe. ZFPPIPP mu od uveljavitve Zakona o spremembah in dopolnitvah ZFPPIPP (ZFPPIPP-H)¹ ne daje več procesne legitimacije za vložitev pritožbe. Dolžnica je družba z omejeno odgovornostjo in za njene obveznosti družbeniki niso odgovorni (472. člen Zakona o gospodarskih družbah). Ker pritožnik ni osebno odgovorni družbenik, se zanj ne more uporabiti drugi odstavek 242. člena ZFPPIPP, ki določa, da sodišče, ki je izdalo sklep o začetku stečajnega postopka na upnikov predlog, ta sklep vroči tudi osebno odgovornemu družbeniku, ki lahko vloži pritožbo. Tudi po tretjem odstavku 234. člena ZFPPIPP lahko domnevo insolventnosti izpodbija samo osebno odgovorni družbenik dolžnika ali dolžnik, če je predlog za začetek stečajnega postopka vložil njegov osebno odgovorni družbenik.² Ustavno sodišče Republike Slovenije je v odločbi U-I-151/24-14 z dne 20. 3. 2025 ugotovilo, da sta tretji in četrti odstavek 234. člena ZFPPIPP v neskladju z Ustavo Republike Slovenije. Vendar se ta ugotovitev nanaša le na pravni položaj, ko predlog za začetek stečajnega postopka vloži dolžnik sam pod pogoji iz 38. člena ZFPPIPP v družbi z omejeno odgovornostjo in le takrat lahko pritožbo zoper sklep o začetku stečajnega postopka vloži družbenik stečajnega dolžnika. V obravnavani zadevi ne gre za tak položaj, saj je predlog za začetek stečajnega postopka nad dolžnikom vložil upnik.

7Pritožba družbenika dolžnika, ki je organiziran kot družba z omejeno odgovornostjo, po navedenem ni dovoljena, saj mu zakon ne dalje procesne legitimacije za vložitev pritožbe zoper sklep o začetku stečajnega postopka (126. člen v zvezi s 55. členom ZFPPIPP).³ Zato jo je višje sodišče zavrglo (1. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 343. člena ZPP in prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

O pritožbi dolžnika

8Sklep o začetku postopka zaradi insolventnosti spada med sklepe, izdane v predhodnem postopku zaradi insolventnosti. Glede procesne legitimacije dolžnika za vložitev pritožbe zoper sklep o začetku stečajnega postopka je zato treba upoštevati 126. člen v zvezi s 55. členom ZFPPIPP. Procesno legitimacijo za vložitev pritožbe zoper sklep o začetku stečajnega postopka ima vsaka stranka predhodnega postopka zaradi insolventnosti, to pa je tudi dolžnik, proti kateremu je vložen predlog za začetek postopka, če ni njegov predlagatelj. Njegova pravica do pritožbe je varovana v okviru 25. člena Ustave Republike Slovenije, po katerem je vsakomur zagotovljena pravica do pritožbe ali drugega pravnega sredstva proti odločbam sodišč in drugih državnih organov, organov lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil, s katerimi ti odločajo o njegovih pravicah, dolžnostih ali pravnih interesih. Do pravnomočnosti sklepa o začetku stečajnega postopka lahko zato določena procesna dejanja, med katera sodi tudi vložitev pritožbe zoper sklep o začetku stečajnega postopka, opravi v imenu in za račun dolžnika zakoniti zastopnik, ki ga je zastopal do začetka stečajnega postopka, saj se s tem varujejo koristi dolžnika do pravnomočnosti sklepa o začetku stečajnega postopka, da se nad njim ne začne stečajni postopek.⁴

9Pritožba dolžnika je po navedenem dovoljena, ni pa utemeljena. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je sodišče upnikov predlog za začetek stečajnega postopka vročilo dolžniku in ga opozorilo na pravne posledice iz tretjega odstavka 235. člena ZFPPIPP. Predlog z opozorilom na pravne posledice je bil dolžniku poslan na naslov, ki je vpisan v sodnem registru. Tam mu je bilo puščeno obvestilo o sodnem pisanju z navedbo, kje ga lahko dvigne in v kolikšnem roku mora to storiti (15 dni). Ker pisanja v tem roku ni dvignil in ker nima hišnega predalčnika, v katerem bi mu ga poštar pustil, se je vrnilo sodišču, ki je v skladu s četrtim odstavkom 142. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP štelo, da mu je bilo sodno pisanje vročeno 3. 5. 2025.

10Dolžnik v pritožbi navaja, da mu predlog upnika za začetek stečajnega postopka s pozivom na odgovor in opozorilom na pravne posledice ni bil vročen oziroma mu ni bil vročen pravilno. Po prvem odstavku 121. člena ZFPPIPP se za postopek zaradi insolventnosti glede vprašanj, ki s tem zakonom niso urejena drugače, smiselno uporabijo pravila ZPP. Pravilnost vročitve se dokazuje z vročilnico (149. člen ZPP). Vročilnica je javna listina, ki dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje ali določa, dovoljeno pa je dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično ugotovljena ali da je sama listina nepravilno sestavljena (prvi in četrti odstavek 224. člena ZPP).

11Iz vročilnice (pripete k red. št. 3) izhaja, da je bil predlog za začetek stečajnega postopka z opozorilom na pravne posledice dolžniku poslan na njegov naslov, ki je vpisan v sodni register, kar je v skladu s tretjim odstavkom 139. člena ZPP. Iz vročilnice nadalje izhaja, da vročitev dolžniku ni bila možna, zato mu je vročevalec 18. 4. 2025 na vratih pustil obvestilo, v katerem je bilo navedeno, kje je pisanje, in rok 15 dni, v katerem mora dolžnik pisanje dvigniti, kar je v skladu s tretjim in šestim odstavkom 142. člena ZPP. Ker dolžnik pisanja ni dvignil v 15 dneh in nima predalčnika, se je pisanje vrnilo sodišču, kar je v skladu s četrtim in šestim odstavkom 142. člena ZPP.

12Po presoji višjega sodišča dolžnik ni uspel zasejati dvom v resničnost dejstev, ki izhajajo iz vročilnice. Sam ugotavlja, da sodno pisanje ni bilo osebno vročeno in ni bilo puščeno v hišnem predalčniku, kar je skladno s podatki na vročilnici. Ker dolžnik ne trdi, da hišni predalčnik ima, sklicevanje na odločitev v zadevi VSL I Cp 545/2020 ni pravno relevantno. Trdi pa, da obvestilo o prispelem sodnem pisanju ni bilo puščeno na vratih njegovega poslovnega prostora, kar pojasnjuje s tem, da v poslovni stavbi na naslovu ulica 21 poleg njega posluje več subjektov, pri čemer na vratih ni oznak, kje točno posluje posamezen od njih. Vendar s tem pritožbenim očitkom ne more uspeti. ZPP namreč temelji na izhodišču, da je dolžnost pravne osebe, ki je vpisana v sodni register, da poskrbi, da bo na naslovu, ki je v registru vpisan kot sedež, omogočeno sprejemanje sodnih pošiljk. Najmanj, kar se od nje v tem smislu pričakuje je, da je razvidno, da na tem naslovu posluje. Da je tako tudi na naslovu, kjer ima dolžnik registriran sedež, potrjuje vročilnica, saj je vročevalec izpeljal postopek vročanja, kar predpostavlja, da so bili zato izpolnjeni navedeni pogoji. Resničnost tega dejstva dolžnik ni uspel izpodbiti s predložitvijo treh fotografij, za katere ni navedel kje in kdaj so bile posnete in zgolj z večje oddaljenosti prikazujejo različna vrata na objektu. Dvoma v resničnost podatkov iz vročilnice dolžnik tudi ne more vzbuditi z očitkom, da verjetno poštar zaradi več vrat ni na pravilnem mestu pustil obvestila. Da bi mu to uspelo, bi moral trditi in dokazovati, da je vročevalec obvestilo o prispelem sodnem pisanju pustil na vratih drugega poslovnega subjekta ali na kakšnem drugem mestu v poslovni stavbi. Ker mu to ni uspelo, velja za resnično dejstvo, da je bilo obvestilo o prispelem sodnem pisanju puščeno na njegovih vratih. Do tega ne bi prišlo, če bi dolžnik zadostil skrbnosti, ki se od njega kot gospodarskega subjekta pričakuje in namestil ustrezen in označen hišni predalčnik, kot mu nalaga 43. člen Zakona o poštnih storitvah - ZPSto-2. Ker je opravljena vročitev v skladu s 142. členom ZPP, je pravilna ugotovitev sodišča prve stopnje, da je bil dolžniku predlog za začetek stečajnega postopka vročen.

13Ker niso podani niti pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), je višje sodišče pritožbo dolžnika kot neutemeljeno zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

14Pritožnika s pritožbo nista uspela, zato sama nosita svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP in prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.

¹ Novela ZFPPIPP-H je začela veljati 2. 11. 2023.
² Pred uveljavitvijo novele ZFPPIPP-H je lahko domnevo insolventnosti iz prvega odstavka 234. člena zakona v skladu s tedaj veljavnim tretjim odstavkom tega člena, izpodbijal tudi družbenik dolžnika (ne le osebno odgovorni družbenik).
³ Sklepi VSL Cst 160/2025 z dne 3. 7. 2025, Cst 137/2025 z dne 10. 6. 2025, Cst 12/2025 z dne 29. 1. 2025.
⁴ Sklepi VSL Cst 12/2025 z dne 29. 1. 2025, Cst 33/2022 z dne 9. 2. 2022, Cst 11/2018 z dne 18. 1. 2018.