242. člen ZFPPIPP

Ker pritožnik ni osebno odgovorni družbenik, se zanj ne more uporabiti drugi odstavek 242. člena ZFPPIPP, ki določa, da sodišče, ki je izdalo sklep o začetku stečajnega postopka na upnikov predlog, ta sklep vroči tudi osebno odgovornemu družbeniku, ki lahko vloži pritožbo. Tudi po tretjem odstavku 234. člena ZFPPIPP lahko domnevo insolventnosti izpodbija samo osebno odgovorni družbenik dolžnika ali dolžnik, če je predlog za začetek stečajnega postopka vložil njegov osebno odgovorni družbenik. Do pravnomočnosti sklepa o začetku stečajnega postopka lahko določena procesna dejanja, med katera sodi tudi vložitev pritožbe zoper sklep o začetku stečajnega postopka, opravi v imenu in za račun dolžnika zakoniti zastopnik, ki ga je zastopal do začetka stečajnega postopka. Pravilnost vročitve se dokazuje z vročilnico. Vročilnica je javna listina, ki dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje ali določa, dovoljeno pa je dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično ugotovljena ali da je sama listina nepravilno sestavljena.

Pred uveljavitvijo novele ZFPPIPP-H je lahko domnevo insolventnosti, v skladu s tretjim odstavkom 234. člena ZFPPIPP, izpodbijal vsak družbenik dolžnika. Iz osnutka novele ZFPPIPP-H z dne 13. 11. 2021 (EVA 2016-2030-0030) izhaja, da je predlagatelj ponovno preučil pravico do pritožbe družbenika, ki ni hkrati osebno odgovoren družbenik. Pri tem je ocenil, da interes družbenikov, ki za obveznosti družbe osebno ne odgovarjajo, v fazi izdaje sklepa o začetku stečajnega postopka ne more biti posebej in na enak način varovan. Pravico družbenikov kapitalskih družb, ki za obveznosti družbe ne odgovarjajo, da se pritožijo zoper sklep o začetku stečajnega postopka na predlog upnika, je ocenil kot nesistemsko. Zaradi navedenega je bila z novelo ZFPPIPP-H spremenjena določba tretjega odstavka 234. člena tako, da lahko domnevo insolventnosti izpodbija samo osebno odgovorni družbenik dolžnika, ne pa tudi družbenik kapitalske družbe. Navedeno izhaja tudi iz drugega odstavka 242. člena ZFPPIPP, po katerem sodišče, če je izdalo sklep o začetku stečajnega postopka na upnikov predlog, ta sklep vroči tudi osebno odgovornemu družbeniku, ki lahko vloži pritožbo proti temu sklepu. Procesno legit

Glede na navedeno spremenjena določba 242. člena ZFPPIPP-H določa, da se sklep o začetku stečajnega postopka na upnikov predlog vroči (le) osebno odgovornemu družbeniku, ki lahko vloži pritožbo proti temu sklepu. Pritožba družbenika družbe z omejeno odgovornostjo pa ni dovoljena, ko začetek stečaja predlaga sam dolžnik.

V primeru, ko je bil sklep o začetku stečaja izdan na predlog dolžnika, ki je družba z omejeno odgovornostjo, katere družbeniki niso odgovorni za obveznosti družbe, družbenik po z novelo ZFPPIPP-H spremenjeni določbi 234. člena ZFPPIPP nima procesne legitimacije za vložitev pritožbe zoper sklep o začetku stečaja in ne more izpodbijati domneve insolventnosti iz prvega odstavka 234. člena ZFPPIPP.

V pritožnikovem primeru se ne uporabi novi drugi odstavek 242. člena ZFPPIPP, saj pritožnik ni dolžničin osebno odgovorni družbenik. Dolžnica je družba z omejeno odgovornostjo in za njene obveznosti družbeniki niso odgovorni (472. člen Zakona o gospodarskih družbah). Ker je ni vložila oseba, ki jo sme vložiti, je sodišče pritožnikovo pritožbo zavrglo.

V postopku, ki se začne po uradni dolžnosti, uporaba pravil o predhodnem postopku ni smiselna. To pomeni, da sodišče o začetku postopku prisilne likvidacije po uradni dolžnosti pred izdajo sklepa o začetku postopka prisilne likvidacije ne obvešča poslovodstva, družbe ali družbenikov. Ti lahko razloge proti postopku prisilne likvidacije uveljavljajo v pritožbi zoper sklep o začetku postopka prisilne likvidacije. Pred izdajo sklepa o začetku postopka prisilne likvidacije na predlog pa mora sodišče ugotoviti, ali je predlog vložila upravičena oseba oziroma ali je podano procesno upravičenje predlagatelja. Tako mora upnik izkazati, da je upnik subjekta, zoper katerega predlaga začetek postopka prisilne likvidacije. Prav tako mora sodišče ugotoviti, ali obstajajo odločilna dejstva, ki izkazujejo, da so izpolnjeni pogoji za začetek postopka prisilne likvidacije.

Iz stečajnega spisa izhaja, da je sklep o začetku stečajnega postopka nad naknadno najdenim premoženjem izbrisane družbe postal pravnomočen (najkasneje) 5. 9. 2022, saj zoper njega do tega dne (15 dni od vročitve sklepa družbenici po njenem pooblaščencu, odvetniški pisarni A. in po objavi na portalu Ajpes) ni bilo pritožbe. Po pravnomočnosti sklepa o začetku stečajnega postopka se v pravilnost tega sklepa ni več mogoče spuščati. To, kar je pravnomočno odločeno, se šteje za resnično (res iudicata pro veritate accipitur). Na pravnomočno sodno odločbo so sodišča vezana in jo morajo upoštevati kot pravilno in zakonito. V četrtem odstavku 122. člena ZFPPIPP je določena neizpodbojna domneva, da velja in nasprotni dokaz ni dovoljen, da se je stranka postopka zaradi insolventnosti ali druga oseba seznanila z vsebino sodne odločbe, vloge druge stranke v tem postopku ali drugega pravnega dejanja iz prvega odstavka tega člena s potekom osmih dni po objavi tega pravnega dejanja. Namen zakonodajalca je, da so stečajni postopki hitri in ekonomični, zaradi česar ZFPPIPP vsebuje razne institute, ki omogočajo pospešitev postopka. Tak je tudi namen instituta objave pisanj v postopkih zaradi

V okoliščinah konkretnega primera, tj. ob več let trajajoči blokadi transakcijskih računov dolžnika in ob nespornem dejstvu, da zapadli judikatni terjatvi upnika več kot 10 let nista poravnani, tudi po presoji pritožbenega sodišča zgolj sklicevanje dolžnika na pravila poslovno-finančne stroke (ki so sicer tudi inkorporirana v ZFPPIPP), finančno analizo in dobre finančne kazalnike, ne zadošča za izpodbitje domneve trajnejše nelikvidnosti.

Glede na določili četrtega odstavka 235. člena in četrtega odstavka 234. člena ZFPPIPP družbenik dolžnika ne more izpodbijati obstoja upnikove terjatve, izpodbija lahko le domnevno insolventnost.

Sodišče prve stopnje je ugotovitev o obstoju insolventnosti dolžnice vezalo na obstoj več zakonskih domnev o njeni trajnejši nelikvidnosti in dolgoročni plačilni nesposobnosti (čeprav bi za začetek stečajnega postopka zadoščala že ena izmed njih). Višje sodišče ugotavlja, da dolžnica dejstev, za katere je sodišče prve stopnje ugotovilo, da predstavljajo podlago za obstoj predhodno navedenih zakonskih domnev o insolventnosti in dolgoročni plačilni nesposobnosti, ni prerekala ne v postopku pred sodiščem prve stopnje, kot jih tudi ne prereka v pritožbi. Zato je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da je dolžnica insolventna. Prvi odstavek 242. člena ZFPPIPP določa, da mora izrek sklepa, s katerim sodišče odloči, da se začne stečajni postopek, med drugim vsebovati identifikacijske podatke o stečajnem dolžniku. Kateri so ti podatki, določa 17. člen ZFPPIPP. Namen 17. člena ZFPPIPP je v tem, da je dolžnik, nad katerim je sodišče začelo stečajni postopek, jasno in nezamenljivo določen. Da je dolžnica tako označena v izpodbijanemu sklepu in je zato jasno, zoper katero osebo je bil začet postopek osebnega stečaja, pa pritožbeno ni sporno.

Vrhovno sodišče je v sodbi II Ips 121/2016 že zavzelo stališče, da je stranki skladno z zahtevami skrbnega ravnanja v postopku naložena odgovornost, da v primeru, če lahko pravočasno ve oziroma predvideva, da se naroka ne bo mogla udeležiti, poskrbi za udeležbo na naroku prek pooblaščenca. Stališče, da mora stranka v primeru sicer opravičene zadržanosti poskrbeti za opravo dejanja preko pooblaščenca, pa je potrdilo tudi Ustavno sodišče. Ustavno sodišče ugotavlja, da iz pravice do enakega varstva pravic v postopku po 22. členu Ustave sicer izhaja, da mora biti stranki zagotovljena možnost sodelovanja v postopku ter obramba pred vsemi procesnimi dejanji, ki bi lahko vplivale na njene pravice ali pravni položaj. Vendar je ob tem treba upoštevati tudi položaj nasprotne stranke ter njeno pravico do sodnega varstva in do sojenja brez nepotrebnega odlašanja po 23. členu Ustave. Ob tehtanju pravic ene in druge stranke je bilo glede na zgoraj opisane okoliščine številnih opravičil dolžnika na mestu opozorilo prvostopenjskega sodišča, naj v primeru ponovne bolezenske odsotnosti zakonite zastopnice dolžnik zagotovi svoje zastopanje na naroku po pooblaščencu. Le na tak način je lahko

Iz četrtega odstavka 235. člena v zvezi s četrtim odstavkom 234. člena ZFPPIPP, ki ureja postopek z upnikovim predlogom za začetek stečajnega postopka izhaja, da je pritožbeni okvir družbenika dolžnika v primerjavi s pritožbo, ki jo lahko zoper sklep vloži dolžnik, zožen. Družbenik stečajnega dolžnika sme pritožbeno izpodbijati le pogoj insolventnosti.

Če naslovnik pisanja ne dvigne v 15 dneh, se šteje, da je bila vročitev opravljena s potekom tega roka (fikcija vročitve). Neutemeljene so pritožbene trditve, da terjatev predlagatelja ne obstoji, saj pritožnika tega pritožbenega razloga ne moreta uspešno pritožbeno uveljavljati. Dolžnik bi moral slednje uveljavljati (že) v ugovoru (drugi odstavek 235. člena ZFPPIPP). Pritožbeni okvir družbenika dolžnika pa je v primerjavi s pritožbo, ki jo lahko zoper sklep vloži dolžnik, tudi zožen. Družbenik lahko sklep o začetku stečajnega postopka nad dolžnikom izpodbije le, če dokaže, da dolžnik ni insolventen niti po 1. niti po 2. točki prvega odstavka 14. člena ZFPPIPP.

Pritožnik je nekdanji direktor izbrisane pravne osebe. Ne trdi in ne dokazuje, da bi bil upnik ali družbenik stečajnega dolžnika. To pa pomeni, da v tem postopku nima procesne legitimacije za vložitev pritožbe.

V obravnavanem primeru je upnica v predlogu za začetek stečajnega postopka nad dolžnikom zatrjevala, da je dolžnik postal trajneje nelikviden. Ta položaj je utemeljevala na dejstvu, da dolžnik po pravnomočnosti sklepa o davčni izvršbi na dolžnikove premičnine niti v 60. dneh od pravnomočnosti sklepa o izvršbi, niti do vložitve predloga za začetek stečajnega postopka, ni uspel v celoti iz premoženja poravnati svojih obveznosti, ki izhajajo iz sklepa o izvršbi ter da tudi nima odprtega niti enega bančnega računa pri ponudnikih bančnih storitev v Republiki Sloveniji. Nesporno je torej, da je upnica zatrjevala položaj trajnejše nelikvidnosti dolžnika. Dolžnik je v ugovoru trdil, da ni insolventen. V zvezi s trditvami in dokazi o domnevi trajnejše nelikvidnosti je trdil, da ima odprt transakcijski račun pri banki v Italiji, kar izhaja tudi iz priloženega izpisa iz Poslovnega registra Slovenije. Upnica je na ugovor odgovorila, da okoliščina, da ima dolžnik odprt transakcijski račun v Italiji, še ne pomeni, da ni trajneje nelikviden. Dolžnikov očitek, da upnica z izvršbo ni posegla na denarna sredstva dolžnika v državi članici EU, je zanikala. Navedla je, da je na podlagi D

Pritožbeni okvir družbenika dolžnika je v primerjavi s pritožbo, ki jo lahko zoper sklep vloži dolžnik, zožen. Družbenik lahko sklep o začetku stečajnega postopka nad dolžnikom izpodbije le, če dokaže, da dolžnik ni insolventen niti po 1. niti po 2. točki prvega odstavka 14. člena ZFPPIPP. Družbenik dolžnika v pritožbenem postopku ni uspel dokazati solventnosti dolžnika, nad katerim je sodišče prve stopnje začelo stečajni postopek.

S takim predlogom za odlog, ki ga je dolžnik pogojeval s plačilom (le) upnikove terjatve do dne 6. 8. 2020 s strani tretjih oseb, bi moral upnik soglašati, vendar upnik soglasja ni podal, zato je odločitev sodišča prve stopnje o začetku stečajnega postopka nad dolžnikom pravilna.

Po 2. točki četrtega odstavka 14. člena ZFPPIPP velja in nasproten dokaz ni dovoljen, da je pravna oseba postala trajneje nelikvidna, če za več kot dva meseca zamuja s plačilom davkov in prispevkov, ki jih mora izplačevalec obračunati ali plačati hkrati s plačilom plač delavcem in tako stanje traja na dan pred vložitvijo predloga postopka zaradi insolventnosti. Gre za neizpodbojno zakonsko domnevo obstoja trajnejše nelikvidnosti kot stanje insolventnosti, če je podan dejanski stan - t. i. domnevna baza, ki je podlaga za zakonsko domnevo obstoja insolventnosti, na kar v odgovoru na pritožbo utemeljeno opozarja upnica. Pritožnik bi zato lahko uspešno izpodbil navedeno zakonsko domnevo, če bi dokazal, da na dan vložitve predloga za začetek stečajnega postopka dolžnik nima neporavnanih obveznosti za plačilo davkov in prispevkov, ki jih mora obračunati ali plačati hkrati s plačilom plač delavcem. Tega dejstva pa pritožnik s pritožbo ni zatrjeval niti dokazoval, zato z njo ne more uspeti.

Pritožnikove trditve v pritožbi, s katerimi skuša sedaj izpodbiti procesno legitimacijo upnice, so povsem pavšalne, saj ne ponudi nobene resne trditve glede obstoja in višine terjatve. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da pritožbenih trditev v zvezi z samim obstojem terjatve upnice, ki je s stopnjo verjetnosti že izkazana, zaradi pritožnikovih nekonkretiziranih trditev sploh ni mogoče preizkusiti.

Sklep o začetku stečajnega postopka bo predstavljal končno odločbo (predhodnega) postopka, zoper katero se bo dolžnik lahko pritožil. V okviru te pritožbe bo lahko uveljavljal tudi pritožbene razloge zoper sklep, s katerim je bila zavrnjena zahteva za izločitev sodnika. Kljub temu, da bo o pritožbi zoper zavrnitev izločitve sodnika odločeno šele po tem, ko bo sodišče prve stopnje že odločilo o predlogu za začetek stečajnega postopka, to pritožniku ne bo onemogočilo učinkovite uresničitve pravice do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave Republike Slovenije. Ureditev, po kateri zoper določeno procesno odločitev med postopkom ni mogoča takojšnja pritožba, pač pa je mogoča obenem s pritožbo zoper končno odločbo, še ne pomeni odvzema pravice do pravnega sredstva. Do tega bi prišlo le v primeru, če po izdaji končne odločbe in nato (morebitni) ugoditvi pritožbi za pritožnika ne bi bilo mogoče več vzpostaviti stanja, kakršno je bilo pred izvršitvijo te odločbe ali pa bi bila vzpostavitev prejšnjega stanja nesorazmerno otežena.