236. člen ZFPPIPP

Sodišče prve stopnje ni imelo podlage za postavitev začasnega zastopnika dolžniku, saj je bilo njegovo bivališče znano (4. točka drugega odstavka 82. člena ZPP). Ker je imel bivališče v tujini, bi mu lahko sodišče postavilo začasnega zastopnika za sprejemanje pisanj, vendar šele po tem, ko bi ga ob prvi vročitvi pisanj neuspešno pozvalo, naj sam imenuje takega pooblaščenca (drugi odstavek 146. člena ZPP), česar ni storilo. Kljub temu se dolžnik ne more sklicevati na kršitev pravil o vročanju, saj je pisanje prejel (šesti odstavek 139. člena ZPP).

Družbenik dolžnika, ki je družba z omejeno odgovornostjo v procesnem položaju, kjer je upnik vložil predlog za začetek stečajnega postopka nad dolžnikom in je bil tudi izdan izpodbijani sklep, ni stranka postopka in zato nima procesne legitimacije za vložitev te pritožbe. Zato pritožba družbenika ni dovoljena. Z Odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-151/24-14, z dne 20. 3. 2025, je Ustavno sodišče ugotovilo, da sta tretji in četrti odstavek 234. člena ZFPPIPP v neskladju z Ustavo. Ta ugotovitev se nanaša le na pravni položaj, kadar je predlog za začetek stečajnega postopka vložil dolžnik sam pod pogoji iz 38. člena ZFPPIPP v družbi z omejeno odgovornostjo in le takrat lahko pritožbo zoper sklep o začetku stečajnega postopka vloži družbenik stečajnega dolžnika.

Temeljno opravilo v postopkih zaradi insolventnosti je načelo hitrosti postopka (48. člen ZFPPIPP) in načelo zagotavljanja najboljših pogojev za plačilo upnikov (47. člen ZFPPIPP), saj se je treba zavedati, da nasproti pravicam insolventnega dolžnika stojijo pravice upnikov, da prejmejo (vsaj delno) poplačilo svojih dospelih terjatev. Ob vložitvi zahteve za odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka mora dolžnik izkazati, da obstajajo resne možnosti uspešnega finančnega prestrukturiranja. Zato mu ZFPPIPP v drugem odstavku 236. člena nalaga, da že ob vložitvi zahteve za odložitev odločanja predloži ustrezne listine, ki takšno resno možnost uspešnega finančnega prestrukturiranja izkazujejo in so opredeljene v 1. do 4. točki drugega odstavka 236. člena ZFPPPIPP. To pomeni, da mora dolžnik že izvajati določene aktivnosti za svoje finančno prestrukturiranje in odpravo insolventnosti, zaradi česar je določen tudi kratek tridnevni rok za dopolnitev dolžnikove zahteve za odložitev odločanja za predložitev manjkajočih listin iz drugega odstavka 236. člena ZFPPIPP. Navedeni rok glede na izrecno zakonsko določbo iz četrtega odstavka 236. člena ZFPPIPP ni podalj

Pred uveljavitvijo novele ZFPPIPP-H je lahko domnevo insolventnosti, v skladu s tretjim odstavkom 234. člena ZFPPIPP, izpodbijal vsak družbenik dolžnika. Iz osnutka novele ZFPPIPP-H z dne 13. 11. 2021 (EVA 2016-2030-0030) izhaja, da je predlagatelj ponovno preučil pravico do pritožbe družbenika, ki ni hkrati osebno odgovoren družbenik. Pri tem je ocenil, da interes družbenikov, ki za obveznosti družbe osebno ne odgovarjajo, v fazi izdaje sklepa o začetku stečajnega postopka ne more biti posebej in na enak način varovan. Pravico družbenikov kapitalskih družb, ki za obveznosti družbe ne odgovarjajo, da se pritožijo zoper sklep o začetku stečajnega postopka na predlog upnika, je ocenil kot nesistemsko. Zaradi navedenega je bila z novelo ZFPPIPP-H spremenjena določba tretjega odstavka 234. člena tako, da lahko domnevo insolventnosti izpodbija samo osebno odgovorni družbenik dolžnika, ne pa tudi družbenik kapitalske družbe. Navedeno izhaja tudi iz drugega odstavka 242. člena ZFPPIPP, po katerem sodišče, če je izdalo sklep o začetku stečajnega postopka na upnikov predlog, ta sklep vroči tudi osebno odgovornemu družbeniku, ki lahko vloži pritožbo proti temu sklepu. Procesno legit

Četudi je sodišče prve stopnje v pozivu navedlo, da lahko dolžnik vloži zahtevo za odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek postopka osebnega stečaja, takšen napačen poziv dolžniku ne more podeliti pravice, ki mu je zakon ne daje. Na podlagi napačnega poziva dolžnik ne more pridobiti več pravic, kot mu jih daje zakon.

Dolžnik zahteve za odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka ni opravičil, saj postopka poenostavljene prisilne poravnave, s katerim je to zahtevo utemeljeval, nad njim ni dopustno voditi. Ker je bil njegov predlog za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave zavržen, pa se tudi šteje, kot da ni bil vložen.

Družbenikova pravica do pritožbe zoper sklep o začetku stečajnega postopka je omejena na zatrjevanje in dokazovanje, da dolžnik ni insolventen (četrti odstavek 234. člena ZFPPIPP ). Upnik je predlog za začetek stečajnega postopka obstoj insolventnosti dolžnika temeljil na več zakonskih domnevah o njegovi trajnejši nelikvidnosti in dolgoročni plačilni nesposobnosti (čeprav bi za začetek stečajnega postopka zadoščala že ena izmed njih), in sicer na domnevah iz 1. in 3. alineje 1. točke drugega odstavka 14. člena in prve točke tretjega odstavka 14. člena ZFPPIPP. Ker so predhodno navedene zakonske domneve izpodbojne, je mogoče izpodbijati dejansko stanje, ki ga ustvarjajo, in dokazovati stanje, ki ustreza objektivno drugačnemu dejanskemu stanju. Vendar pritožnik dejstev, ki predstavljajo podlago za obstoj predhodno navedenih zakonskih domnev o trajnejši nelikvidnosti in dolgoročni plačilni nesposobnosti, v pritožbi ne izpodbija.

Sodišče prve stopnje je v dokaznem postopku ugotovilo, da je bilo pooblastilo za zastopanje s strani tožnika podpisano 8. 5. 2015, pri čemer je na podlagi dokazne ocene pooblastila ugotovilo tudi, da se je tega dne tožnik oglasil pri odvetniški družbi, kar pomeni, da se je s sodnim pisanjem pri odvetnici oglasil na zadnji dan roka. Tega toženka res ni izrecno trdila, vendar pa navedena ugotovitev ne predstavlja prekoračitve trditvene podlage toženke, saj navedeno ne predstavlja odločilnega dejstva v postopku. Glede na ugotovljeno dejansko stanje, da tožnik odvetniškemu pripravniku ni predložil dokumentacije, ki je potrebna za vložitev predloga, in glede na kratkost roka za vložitev predloga, odvetnik stranki ni dolžan svetovati pravnega sredstva, s katerim evidentno ne more uspeti.

Če naslovnik pisanja v roku 15 dni od puščenega obvestila ne prevzame, se skladno s četrtim odstavkom 142. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP šteje, da je bila vročitev pisanja opravljena s potekom tega roka. Fikcija vročitve ne nastopi z dnem, ko je po izteku 15 dnevnega roka naslovniku v predalčniku puščeno pisanje.

Iz povzetih določb ZFPPIPP, upoštevajoč tudi časovno komponento postopka, izhaja, da je presoja sodišča omejena zgolj na formalen preizkus dolžnikove zahteve za odložitev odločanja, t. j. pravočasnosti in popolnosti zahteve. Utemeljene so pritožbene navedbe, da dolžnik zahtevi za odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka ni priložil izjave, iz katere bi izhajalo, da dolžnik ne zamuja s plačilom plač delavcem do višine minimalne plače in s plačilom pripadajočih davkov in prispevkov, niti da bo dolžnik v dvomesečnem obdobju od vložitve odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka sposoben pravočasno plačevati plače delavcem do višine minimalne plače ter pripadajoče davke in prispevke iz 1. točke drugega odstavka 236. člena ZFPPIPP, niti ni priložil poročila pooblaščenega revizorja o pregledu izjave iz prejšnje točke, v katerem je revizor dal mnenje brez pridržkov iz 2. točke drugega odstavka 236. člena ZFPPIPP. Vendar iz odgovora na pritožbo izhaja, da dolžnik nima zaposlenih nobenih delavcev, slednje pa je razvidno tudi iz prilog, ki jih je upnik sam priložil predlogu za začetek stečajnega postopka (prim. bonitete – 0 zaposleni

Sodišče prekine postopek odločanja o predlogu za začetek stečajnega postopka le, če dolžnik v predhodnem postopku odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka v roku za ugovor (236. člen ZFPPIPP) poda zahtevo za odložitev odločanja o začetku stečajnega postopka. Dolžnik zaradi vložitve predloga za poenostavljeno prisilno poravnavo po tem, ko je upnik že vložil predlog za začetek stečajnega postopka, v nobenem primeru ne more biti v ugodnejšem položaju, kot če bi vložil predlog za redno prisilno poravnavo. Nasprotno stališče bi pomenilo kršitev kogentnih zakonskih določb in zlorabo postopka prisilne poravnave z namenom zavlačevanja in oviranja upnika, ki želi doseči začetek stečajnega postopka.

Pritožnika ne oporekata ugotovitvi sodišča prve stopnje, da dolžnik v 15 dneh po prejemu predloga za začetek stečajnega postopka ni ugovarjal, da ni insolventen ali da upničina terjatev ne obstaja niti vložil zahteve za odložitev odločanja o upničinem predlogu za začetek stečajnega postopka po 236. členu ZFPPIPP. To bi lahko vložil tudi na podlagi 97. člena ZIUZEOP, v kolikor bi izkazal, da je njegova insolventnost posledica razglasitve epidemije. Ker tega v danem roku ni storil, v pritožbi zoper sklep o začetku stečajnega postopka ne more več uspešno uveljavljati trditev, da je bilo poslovanje dolžnika v zadnjih dveh letih popolnoma onemogočeno zaradi epidemije COVID-19.

V skladu z drugim odstavkom 236. člena ZFPPIPP je pravočasno plačevanje minimalnih plač delavcem in s tem povezanih davkov in prispevkov pogoj za odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka. Če dolžnik zamuja s plačilom minimalnih plač in pripadajočih davkov in prispevkov, ni upravičen do odložitve odločanja o začetku stečajnega postopka.

V skladu z določbo tretjega odstavka 139. člena ZPP se osebam, ki opravljajo dejavnost in se vpisujejo v register, vroča na naslovu, ki je vpisan v register. Dolžnik ne trdi, da na naslovu B. nima poslovnega naslova. Trdi le, da nima operativnega poslovnega prostora in nima zaposlenih oseb. S takšnimi trditvami pa pravilnosti vročitve, opravljene v skladu s tretjim in četrtim odstavkom 142. člena ZPP, ne more izpodbiti, saj sodijo v njegovo poslovno sfero. Zato posledice vročitve, opravljene na podlagi fikcije, nosi sam.

Do pravnomočnosti sklepa o začetku stečajnega postopka lahko določena procesna dejanja, kamor sodi vložitev pritožbe zoper sklep o začetku stečajnega postopka, vloži v imenu in za račun dolžnika tudi zakoniti zastopnik, ki ga je zastopal do začetka stečajnega postopka, saj se s tem varujejo koristi dolžnika do pravnomočnosti sklepa o začetku stečajnega postopka, da se nad njim ne začne stečajni postopek. Prekinitev predhodnega stečajnega postopka (to je čas od vložitve predloga za začetek stečajnega postopka tj. uvedbe stečajnega postopka, do izdaje sklepa o začetku stečajnega postopka; prim. 49. člen ZFPPIPP) je glede na posebnosti poenostavljene prisilne poravnave mogoča le v primeru, da je dolžnik v času za ugovor proti upnikovemu predlogu za začetek stečajnega postopka vložil predlog za odložitev odločanja o tem predlogu v smislu 236. člena ZFPPIPP.

Glede na to, da je dolžnik v vlogi priznal, da davčni dolg obstoji in ni zanikal, da je najstarejši davčni dolg z dne 26. 10. 2017, da drži, da za več kot dva meseca zamuja s svojimi obveznostmi ter da od 14. 12. 2017 dalje nima odprtega transakcijskega računa v Sloveniji, je sodišče prve stopnje upravičeno štelo, da je potrdil domneve o dolžnikovi insolventnosti ter da je podal zahtevo za odložitev odločanja, zato ga je pozvalo na predložitev potrebnih listin.

Ugovor iz drugega odstavka 235. člena ZFPPIPP ter zahteva za odložitev odločanja po 236. členu ZFPPIPP se vsebinsko izključujeta.

Upnik je aktivno legitimiran za vložitev predloga za začetek stečajnega postopka nad dolžnikom tudi v primeru, če verjetno izkaže obstoj terjatve, ki je v plačilo zapadla po vložitvi predloga za začetek stečajnega postopka. Glede na obveznost poslovodstva, ki mora spremljati finančno stanje družbe in ob nastanku položaja insolventnosti sprejeti ustrezne ukrepe, je brez podlage stališče dolžnika, da bi ga bilo dolžno sodišče ponovno opozoriti na možnost vložitve zahteve za odložitev odločanja o začetku stečajnega postopka. Dolžnik ima obligacijsko pravni zahtevek do družbe, da mu izplača dobiček, šele ko skupščina sprejme sklep o razdelitvi bilančnega dobička. Če je bil tak sklep sprejet po prenosu poslovnega deleža na tretjega, pripada zahtevek za izplačilo pridobitelju, ne glede na to, kdaj je bil dobiček ustvarjen.

Nasprotno s pritožbenimi navedbami ni pomembno, kdaj je bilo dolžniku pisanje puščeno v hišnem predalčniku, temveč je pomembno, kdaj je potekel rok za prevzem pisanja, na kar je bil opozorjen že v obvestilu o dne 18. 12. 2020 prejetem pisanju, rok za izpolnitev obveznosti pa začne teči že naslednji dan po poteku tega roka. V drugem valu epidemije, ko so potekli roki za izjavo dolžnika v obravnavani zadevi, tak začasen ukrep ni bil ponovno sprejet. Sodišče prve stopnje tako ni imelo podlage, da bi upoštevalo to določilo. Čeprav je bil prvi val epidemije blažji, pa je bil tudi nenaden, za večino nepričakovan in se stranke insolvenčnih postopkov nanj niso mogle pripraviti oziroma se mu v tistem času prilagoditi. Drugi val epidemije pa je bil napovedan in se je začel že jeseni 2020. To je strankam teh postopkov omogočilo prilagoditev, tudi prilagoditev poslovanja in seveda tudi prevzemanja poštnih pošiljk. Položaj je tako zdaj v drugem valu epidemije bistveno drugačen, zato je logično, da zakonodajalec ni sprejel enakega ukrepa kot v prvem valu epidemije. Izrecno je poudarjeno načelo hitrosti postopka, ki mu služi tudi tretji odstavek 121. člena ZFPPIPP, kar je tud

Če dolžnik v roku za izjavo o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka ne zahteva odložitve odločanja o tem predlogu, uvedba ali začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave ne predstavljata ovire za odločanje o predlogu za začetek stečajnega postopka.