VSC Sodba PRp 157/2024

I. Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se izpodbijana sodba potrdi.

II. Ugotovi se, da je skladno s tretjim odstavkom 10. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1) obdolženka oproščena sodnih taks za pritožbeni postopek.

1Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedeno sodbo razsodilo, da je obdolženka odgovorna za prekršek po 4. točki četrtega odstavka 105. člena ZPrCP v zvezi z drugim odstavkom 105. člena ZPrCP, ji za storjeni prekršek izreklo globo v višini 1.200,00 EUR in 18 kazenskih točk (KT), odločilo, da se obdolženko oprosti plačila sodne takse in da je obdolženka globo dolžna plačati v roku 30 dni od pravnomočnosti te sodbe, po poteku tega roka pa lahko pri Finančni upravi Republike Slovenije predlaga obročno odplačilo globe.

2Zoper sodbo se pritožuje zagovornica obdolženke iz vseh pritožbenih razlogov po 154. členu ZP-1. Predlaga, da se izpodbijana sodba spremeni tako, da se postopek o prekršku zoper obdolženko ustavi, oziroma podredno, da se izpodbijana sodba razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

3Pritožba ni utemeljena.

4Sodišče prve stopnje obdolženko spoznalo za odgovorno storitve z obdolžilnim predlogom očitanega prekrška, v zvezi s katerim je prekrškovni organ zatrjeval, da je obdolženka dne 30. 12. 2023 ob 04.30 uri vozila osebni avtomobil po... v Celju, iz smeri ... proti centru Celja, čeprav je bila pod vplivom alkohola, saj je v času vožnje navedenega vozila v cestnem prometu imela v organizmu najmanj 0,65 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka.

5Obdolženka se je v postopku branila s trditvami, (-) da rezultat opravljenega preizkusa alkoholiziranosti ni pravilen zaradi njenega zdravstvenega stanja (refluksna bolezen požiralnika) in stresa, ki ga je takrat doživljala, (-) da ni vedela, da lahko zahteva strokovni pregled, policist pa ji tega ni povedal, (-) da je policista pred opravo preizkusa opozorila na svojo bolezen ter jima pojasnila, da zaradi tega rezultat ne bo pravilen, (-) da je policist rekel, da je to nepomembno, (-) da je zapisnik pri luči prebrala in ga podpisala ter (-) da je policista še enkrat opozorila, da rezultat ni pravilen, policist pa ji je dejal, da bo to dokazovala pri sodnici.

Po izvedenem dokaznem postopku, v katerem je zaslišalo obdolženko, policista A. A., policista B. B., policistko C. C. ter vpogledalo v zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti z dne 30. 12. 2023 in ostale listine spisa, je sodišče prve stopnje ugotovilo, (-) da ima obdolženka kronični gastritis, kar je pojasnila tudi policistoma v postopku preizkusa alkoholiziranosti z indikatorjem alkohola, (-) da sta policista pri obdolženki zaznala znake alkoholiziranosti (zatikajoč govor), (-) da je obdolženka sicer bila v stresu zaradi hčere, vendar se je uspela zbrati in zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti prebrati ter (-) da je navedeni zapisnik podpisala brez pripomb oziroma se je z rezultatom strinjala. Vsled takih ugotovitev je zaključilo, da policista glede na tretji odstavek 107. člena ZPrCP nista imela dolžnosti obdolženki odrediti strokovnega pregleda ali preizkusa z etilometrom, saj se je obdolženka z rezultatom testa z indikatorjem alkohola strinjala.

6Zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti, ki je sestavljen v skladu z določbami Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), je glede na določbo prvega odstavka 80. člena ZUP javna listina in kot tak dokaz o poteku in vsebini dejanja postopka in danih izjav, razen tistih delov zapisnika, h katerim je zaslišanec dal pripombo, da niso pravilno sestavljeni¹.

Glede na ugotovitve sodišča prve stopnje iz zapisnika o preizkusu alkoholiziranosti z dne 30. 12. 2023 izhaja, da je imela obdolženka 0,73 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka, da se je z rezultatom preizkusa strinjala, da obdolženki ni bil odrejen strokovni pregled, pav tako pa k nobenemu delu tega zapisnika obdolženka ni dala nobenih pripomb. Ob tem, ko je navedeni zapisnik sestavljen v skladu z določbami ZUP (74. - 79. člen ZUP), iz njega ne izhajajo nobene pripombe, je potrebno šteti, da so dejstva, ki izhajajo iz navedene javne listine resnična².

Po določbi prvega odstavka 171. člena ZUP je sicer dovoljeno dokazovati, da so v javni listini oziroma kopiji javne listine dejstva neresnično potrjena ali da je javna listina oziroma kopija javne listine nepravilno sestavljena. Vendar pa, da se dokazna moč zapisnika o alkoholiziranosti ne bi obšla, se lahko skladno z določbo drugega odstavka 107. člena ZPrCP rezultat alkoholiziranosti, izhajajoč iz takega zapisnika, načeloma izpodbija v postopku ugotavljanja psihofizičnega stanja z odreditvijo strokovnega pregleda oziroma preizkusa z etilometrom, saj kasneje alkoholiziranosti storilca prekrška v času prekrška ni več mogoče ugotavljati. Zato je že pred zaključkom postopka preverjanja psihofizičnega stanja potrebno izraziti svoje nestrinjanje z rezultatom, saj lahko policist udeležencu cestnega prometa odredi preizkus z etilometrom ali strokovni pregled le primeru, če udeleženec cestnega prometa oporeka rezultatu preizkusa z indikatorjem alkohola, iz katerega je razvidno, da ima v organizmu več alkohola, kot dovoljuje ta zakon.

Zagovornica v pritožbi zatrjuje, da sodišče ni pravilno upoštevalo dokazil obdolženke glede tega, da je vsebnost alkohola v izdihanem zraku v kritičnem času bila prikazana narobe zaradi njene refluksne bolezni ter poudarja, da je v zvezi s tem predlagala postavitev sodnega izvedenca medicinske stroke. Sodišču prve stopnje očita, da brez postavitve izvedenca ustrezne medicinske stroke, ob hkrati ugotovljenem, da ima obdolženka kronični gastritis, pravilne vrednosti alkoholiziranosti obdolženke v času prekrška ne more ugotoviti.

Vendar pa takim pritožbenim očitkom ni mogoče slediti. Kot je pravilno obrazložilo sodišče prve stopnje, se kasneje stopnje alkoholiziranosti v postopku pred sodiščem ne more več ugotavljati, zato je s strani obdolženke predlagan dokaz za postavitev izvedenca ustrezne medicinske stroke, neprimeren. Pritožbena zatrjevanja o kršitvi obdolženkine pravice do obrambe zaradi nepostavitve izvedenca ustrezne medicinske stroke, so ob obrazloženemu neutemeljena.

7Ker iz ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da se je obdolženka svojega zdravstvenega stanja ter zatrjevanega hipotetičnega vpliva na rezultat alkoholiziranosti zavedala že ob predočitvi rezultata, pa se je kljub temu z rezultatom strinjala, so neutemeljene pritožbene trditve, da bi ji policista zato, ker jima je pojasnila svoje zdravstveno stanje in morebiten vpliv na rezultat alkotesta, morala odrediti strokovni pregled oziroma preizkus z etilometrom. Prav tako pa zagovornica ne more uspeti s pritožbenimi trditvami, da obdolženka ni vedela za možnost strokovnega pregleda, saj bi ga takoj zahtevala, če bi vedela, da ga lahko, policista pa ji te možnosti nista predstavila. Obdolženka kot udeleženka v cestnem prometu je namreč dolžna poznati pravila cestnega prometa, torej tudi ZPrCP, ki v določbi 107. člena ureja postopek ugotavljanja psihofizičnega stanja udeležencev cestnega prometa in v tej določbi ureja tudi pogoje odreditve strokovnega pregleda. Ker policista glede na določbo drugega odstavka 107. člena ZPrCP, ob obdolženkinem strinjanju z rezultatom preizkusa alkoholiziranosti, obdolženki nista smela odrediti strokovnega pregleda, pa zagovornica tudi z izpostavljanjem, da je policist obdolženki dejal, da bo svoje navedbe lahko dokazovala na sodišču, ne more utemeljiti pritožbenega zavzemanja, da bi ji policista morala odrediti strokovni pregled, ker jima je obdolženka povedala za svoje zdravstveno stanje.

8Sodišče prve stopnje je ugotovitev, da je obdolženka v času prekrška vozila v cestnem prometu motorno vozilo pod vplivom alkohola, saj je imela v organizmu najmanj 0,65 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka, oprlo na zapisnik o alkoholiziranosti z dne 30. 12. 2023, in ne na mnenje osebne zdravnice z dne 29. 12. 2023 oziroma na mnenje specialista, ki je opravil specialistični pregled obdolženka dne 21. 12. 2023, iz katerih izhaja, da obdolženkino zdravstveno stanje ne vpliva na rezultat preizkusa z indikatorjem alkohola. Sicer jih je v obrazložitev povzelo, vendar hkrati tudi zaključilo, da naknadno ni mogoče ugotavljati, ali je morebiti bil rezultat opravljenega preizkusa alkoholiziranosti neveljaven oziroma napačen oziroma kakšen bi v konkretnem primeru moral biti ta rezultat ter da bi obdolženka pravilnost rezultata v kritičnem času ovrgla s tem, ko ne bi podpisala zapisnika in bi vztrajala, da rezultat ni pravilen ter bi se v takšnem primeru pravilnost rezultata preverjala z odrejenim strokovnim pregledom. Zato pritožbene trditve, da se obdolženka do teh mnenj ni mogla opredeliti pred izdajo sodbe, na zakonitost izpodbijane sodbe ne morejo vplivati, očitki o obremenjenosti sodbe s kršitvijo po drugem odstavku 155. člena ZP-1 v zvezi z 90. členom ZP-1 pa se tudi na tem mestu izkažejo za neutemeljene.

Ker bi ob obrazloženem obdolženka lahko rezultat, ki ga je pokazal indikator alkohola, izpodbijala le z nestrinjanjem v postopku preizkusa alkoholiziranosti in posledično odrejenim strokovnim pregledom ali preizkusom z etilometrom, pa pritožba tudi z izpostavljanjem obdolženkine bolezni ter dejstva, da je obdolženki psiholog dejal, da lahko le ta vpliva na rezultat preizkusa alkoholiziranosti, to pa izhaja tudi iz v spis predloženih člankov, prepričljivosti dokazne ocene sodišča prve stopnje glede ugotovljene stopnje alkoholiziranosti obdolženke v času storitve prekrška ne more izpodbiti.

9Glede na navedeno in v odsotnosti kršitev, na katere v skladu s 159. členom ZP-1 pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo zagovornice obdolženke kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijano sodbo prvostopenjskega sodišča potrdilo (tretji odstavek 163. člena ZP-1).

10Ker so glede na listine spisa izkazane okoliščine iz tretjega odstavka 10. člena ZST-1, pritožbeno sodišče ugotavlja, da je obdolženka oproščena taksne obveznosti v pritožbenem postopku.

¹ Glej: US RS Up-621/03, VS RS II Ips 280/2014, VSL Sodba PRp 325/2019.
² Prvi odstavek 169. člena ZUP določa da listina, ki jo v predpisani obliki izda državni organ, organ samoupravne lokalne skupnosti ali nosilec javnih pooblastil v mejah svoje pristojnosti, dokazuje tisto, kar se v njej potrjuje ali določa (javna listina).