VSM Sklep I Cp 838/2023

Pritožba se zavrže.

1Z uvodoma citiranim sklepom je sodišče prve stopnje štelo za umaknjeno pritožbo dediča A. A. zoper sklep o dedovanju z dne 20.3.2023.

2Zoper takšno odločitev je pravočasno vlogo vložil navedeni dedič. V tej vlogi je kot "podrejeno" navajal, da vlaga pritožbo in sicer po pooblaščencu (v nadaljevanju pritožnik). V vlogi so navedeni razlogi o tem, da plačilnega naloga ni prejel, ker se je nahajal na izobraževanju v tujin. Zato predlaga, da se sklep razveljavi in vrne zadeva sodišču prve stopnje v novo obravnavo.

3Pritožba je nepopolna in nedovoljena.

4V skladu z določilom 366. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP, je sodišče druge stopnje s smiselno uporabo 350. člena ZPP preizkusilo odločitev sodišča prve stopnje v okviru pritožbenih razlogov, uradni preizkus pa opravilo s prilagojeno uporabo tega določila naravi postopka. V skladu s prvim odst. 366.a člena ZPP je v zadevi odločal sodnik posameznik.

5Del uradnega formalnega preizkusa v postopku pred sodiščem druge stopnje je določba 343. člena ZPP, v zvezi s prvim odstavkom 346. člena ZPP.

Četrti odstavek tega člena določa, da je pritožba nedovoljena, če jo je vložila oseba, ki ni imela te pravice.

6Pritožbo je vložil kot pritožnik A. A., ki kot pooblaščenca pred sodiščem druge stopnje navaja B. B. V dokaz pooblastilnega razmerja je predložil štiri listine (A1 do A4). Za obstoj pooblastilnega razmerja sta pomembni listini A1 in A3. V slednji je navedeno, da A. A. pooblašča očeta C. C. :"da lahko v mojem imenu plača plačilni nalog, zaradi moje odsotnosti". Kot podpisnik te vloge je naveden le A. A.. V listini A1 pa je navedeno, da podpisani C. C. pooblašča B. B. ¹, obseg pooblastila je podrobneje naveden. Na podlagi teh dejstev sodišče druge stopnje ugotavlja, da ne obstaja veljavno pooblastilno razmerje med pritožnikom in njegovim pooblaščencem. Ni namreč izkazano, da bi imel C. C. podeljeno upravičenje, da v imenu A. A. sklene pooblastilno razmerje za vložitev pritožbe. Iz vsebine predloženega pooblastila (zunanje razmerje) torej izhaja, da ne obstaja veljavno razmerje zastopanja med A. A. in B. B.

7Sodišče druge stopnje je v okviru navedenega uradnega preizkusa ugotovilo tudi, da oseba B. B. nedovoljeno opravlja dejavnost zastopanja strank v sodnih postopkih. Res so določbe ZPP o pooblaščencih v civilnih sodnih postopkih osrednje in osnovne, ki ta razmerja urejajo, nikakor pa ne edine. Sodišča prve stopnje morajo med postopkom ves čas paziti, ali je tisti, ki nastopa kot pooblaščenec, upravičen za zastopanje (peti odst. 98. člena ZPP). Potrebno pa je upoštevati tudi posebne določbe Zakona o odvetništvu (2. in 71.a člen) in drugih zakonov (Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno), splošno prepoved zlorabe procesnih pravic (11. člen ZPP), vezanost na predhodne odločbe tudi drugih organov (13. člen ZPP) ter odločbe Ustavnega sodišča.

8V skladu z drugim odst. 2. člena ZOdv, lahko pred sodišči stranko proti plačilu zastopa samo odvetnik, če zakon ne določa drugače. B. B. je bilo z dokončno in pravnomočno odločbo Ministrstva za finance² že v letu 2017 prepovedano opravljanje dejavnosti odvetništva. Že predhodno in sicer z dnem 18.5.2015, je bil B. B. izbrisan iz imenika odvetnikov Odvetniške zbornice Slovenije, iz razloga po 9. tč. prvega odstavka 30. člena Zakona o odvetništvu³. Slednji kljub temu s to dejavnostjo nadaljuje. Že v letu 2018 so bila sodišča iz območja X z obvestilom predsednika VSRS obveščena o tem, da imenovani to prepoved krši in so morala preveriti in poročati o tem. V letu 2023 je bilo ponovno (na zahtevo odvetnikov) preverjeno in ugotovljeno, da:"..B. B. vsega skupaj nastopa kot pooblaščenec strank v 18 odprtih sodnih zadevah." in podani predlogi tudi za uvedbo postopka FURS-u. Zastopanje pred sodišči je opredeljeno kot gospodarska dejavnost, ki se lahko opravlja samo v statusnopravnih oblikah, ki jih dopušča ZOdv, zato se lahko proti plačilu opravlja le v okviru tako določenega poklica (4. člen)⁴. Takšno zakonsko ureditev je kot ustavno skladno potrdilo tudi Ustavno sodišče, njegovi izreki in obrazložitve pa so obvezni in so jih sodišča dolžna spoštovati⁵. Tudi Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno prepoveduje, da posameznik opravlja dejavnost ali delo, če ni vpisan ali nima priglašenega dela, kakor to določa ta ali drugi zakon (šesta alineja 3. člena). Osebe, ki torej nastopajo pred sodišči kot pooblaščenci in to odplačno, morajo torej izkazati tudi njihovo statusnopravno obliko, v kateri to dejavnost opravljajo. Če tega pogoja ne izpolnjujejo, opravljajo to dejavnost nedovoljeno (delo na črno), kar se označuje tudi z izrazom "zakotno pisaštvo"⁶.

9Ujemanje z zakonskim dejanskim stanjem iz tretjega odst. 87. člena ZPP "ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit" je tako le navidezno. Sodišče druge stopnje iz navedenih razlogov ne pritrjuje drugačnim razlagam, ki se pojavljajo v sodni praksi⁷. Gre za razlagalno ozek pogled (temelječ na zmotnem izhodišču, da so pomembne zgolj in samo določbe ZPP), ki spregleda tako uporabo drugih razlagalnih metod (po namenu in sistematične razlage), krši zapoved o vezanosti sodišč na odločbe Ustavnega sodišča in odločbe drugih organov, na kogentne določbe drugih zakonov, predvsem pa vrednotna izhodišča v pravu. Povprečno razumen človek (objektivno merilo presoje) lahko brez posebnih utemeljevalnih naporov sprejme oceno, da kontinuirano opravljanje dejavnosti že vrsto let, v tako velikem številu, zadošča kriteriju "odplačnosti"⁸. Vsaka odločitev sodišča, da dopusti njegovo zastopanje pomeni tudi, da njegove stranke ostajajo brez pravne varnosti v medsebojnem razmerju (ni obveznega zavarovanja odgovornosti; ne veljajo nobene posebne določbe ZOdv, Statuta OZS, Kodeksa odvetniške poklicne etike, niti procesne zakonodaje, ki urejajo dolžnostna ravnanja odvetnikov in pravice strank).

Iz navedenih razlogov je pritožba, ki jo je vložil B. B., nedovoljena.

10Sodišče druge stopnje je presojalo tudi ali izpolnjuje vloga formalne predpostavke za lastno, osebno pritožbo. Pri tem je ugotovilo, da je pritožnik ni podpisal temveč je vlogo podpisal B. B.. Podpis pritožnika se nahaja na pritožbi z dne 7.4.2023 in ta je popolnoma in očitno drugačen kot podpis na vlogi z dne 21.6.2023. V skladu s tretjim odstavkom 343. člena ZPP in odločbo Ustavnega sodišča U-I-8/10-10 z dne 3. 6. 2010, mora pritožba vsebovati podpis pritožnika, sicer se kot nepopolna zavrže.

Iz navedenih razlogov je pritožba nepopolna.

11Za obe alternativno določeni formalni predpostavki je določena pravna posledica zavrženja pritožbe (prvi odstavek 343. člena ZPP).

12Iz navedenih razlogov je sodišče druge stopnje pritožbo zavrglo (tretji in četrti odstavek 343. člena ZPP).

¹ V listinah se uporabljata različni osebni imeni in sicer B. in A.
² 0610-*** z dne 10.5.2017.
³ "9. če mu je bil izrečen disciplinski ukrep odvzema pravice opravljanja odvetniškega poklica;".
⁴ Odločba USRS U-I-279/04 z dne 15. 12. 2005. Pobudnik (univerzitetni diplomirani pravnik s pravniškim državnim izpitom) je hotel opravljati dejavnost zastopanja kot samostojni podjetnik posameznik.
⁵ Glej USRS U-I-163/99 z dne 23. 9. 1999; Up-2597/07 z dne 4. 10. 2007 ; Up-545/11-31, Up-544/11-28 z dne 7. 6. 2012 in številne druge.
⁶ Obrazložitev zakonodajalca, da se v ZPP črta "le prepoved zastopanja za tiste, ki se ukvarjajo z zakotnim pisaštvom, ker je bilo to ravnanje v kazenskem pravu dekriminirano, to pa onemogoča njegovo opredeljevanje v pravdnem postopku" (predlogi zakonov, 1256 Amandma k 85. in 86. členu, druga obravnava, dne 9. 1. 1998) ne pomeni, da je sedaj to ravnanje dopustno temveč je opredeljeno kot prekršek po 71.a členu ZOdv, ki sankcionira kršitev iz 2. člena ZOdv. Za procesni vidik prepovedi in preprečevanja takšnih ravnanj pa se uporabi določba petega odstavka 98. člena ZPP, upoštevaje tudi splošno vrednotno izhodišče o prepovedi zlorabe procesnih pravic (drugi odst. 11. člena ZPP).
⁷ Npr. VSMB Sklep I Ip 327/2023 z dne 13.9.2023, ki citira razlage v sodni praksi.
⁸ Tudi v tem primeru je predloženo pisno pooblastilo sestavljeno v enaki obliki in vsebini, kot so praviloma sestavljena pooblastila odvetnikom, tudi z navedbo poslovnega prostora, vsemi kontakti, številko transakcijskega računa.