iuris
Člen je črtan in nima več besedila. Odločbe spodaj se nanašajo na besedilo, ki je veljalo pred črtanjem; če so na voljo starejše različice, jih izberete pod »Različice besedila«.
§ zakonZakon o odvetništvu · ZOdv · velja od 24. 4. 1993

71. člen ZOdv

(črtan)

Sodna praksa: 6 odločb navaja ta člen · zadnja 13. 6. 2024Vse odločbe ↓
  • VSM Sklep I Cp 838/2023Višje sodišče v Mariboru · 2024

    Sodišča prve stopnje morajo med postopkom ves čas paziti, ali je tisti, ki nastopa kot pooblaščenec, upravičen za zastopanje (peti odst. 98. člena ZPP). Potrebno pa je upoštevati tudi posebne določbe Zakona o odvetništvu (2. in 71.a člen) in drugih zakonov (Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno), splošno prepoved zlorabe procesnih pravic (11. člen ZPP), vezanost na predhodne odločbe tudi drugih organov (13. člen ZPP) ter odločbe Ustavnega sodišča. V skladu z drugim odst. 2. člena ZOdv, lahko pred sodišči stranko proti plačilu zastopa samo odvetnik, če zakon ne določa drugače. Zastopanje pred sodišči je opredeljeno kot gospodarska dejavnost, ki se lahko opravlja samo v statusnopravnih oblikah, ki jih dopušča ZOdv, zato se lahko proti plačilu opravlja le v okviru tako določenega poklica (4. člen). Osebe, ki torej nastopajo pred sodišči kot pooblaščenci in to odplačno, morajo torej izkazati tudi njihovo statusnopravno obliko, v kateri to dejavnost opravljajo. Če tega pogoja ne izpolnjujejo, opravljajo to dejavnost nedovoljeno (delo na črno), kar se označuje tudi z izrazom "zakotno pisaštvo".

  • VSL sklep I Cp 3431/2010Višje sodišče v Ljubljani · 2011

    O zahtevku tožnice – odvetniške zbornice - za plačilo denarne kazni, povprečnine in stroškov postopka, kar vse je bilo toženki (odvetnici) že naloženo s pravnomočno odločbo tožničine disciplinske komisije, ni mogoče odločati v civilnem pravdnem postopku, saj ne gre za sporno civilnopravno razmerje, pač pa za razmerje, ki je med strankama že urejeno, in sicer z zakonom predvideno odločbo pristojnega organa, ki je izvršljiva in zoper katero ni predvidenega nadaljnjega sodnega varstva.

  • UPRS sklep U 976/2005Upravno sodišče RS · 2008

    V zadevah, ki jih v okviru disciplinskih postopkov vodita disciplinska komisija I. in II. stopnje, Odvetniška zbornica ni nosilka javnih pooblastil, zato zbornica izpodbijanega akta ni izdala pri izvrševanju nalog, podeljenih z javnim pooblastilom. Iz navedenih razlogov pri izreku disciplinskega ukrepa opomina ni mogoče govoriti o kršitvi 22. člena Ustave, niti se ni mogoče na tej podlagi sklicevati na odločbo Ustavnega sodišča št. Up 762/03-22 z dne 7. 4. 2005.

· Besedilo: PISRS ↗ · NPB z dne 13. 2. 2026
Različice besedila: 3Pokaži ▾
Različice besedila · 3
  1. od 1. 5. 2009 · trenutno
  2. 26. 5. 2008 – 30. 4. 2009
  3. 16. 4. 1993 – 25. 5. 2008

Iz prečiščenih besedil PISRS; datumi so začetki veljavnosti novel.

Sodna praksa

6 odločb navaja ta člen · zadnja 13. 6. 2024
Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
Razvrsti: ključne najprej · najnovejše · najstarejše1–6 od 6
  • VSM Sklep I Cp 838/2023
    Višje sodišče v Mariboru · 13. 6. 2024

    Sodišča prve stopnje morajo med postopkom ves čas paziti, ali je tisti, ki nastopa kot pooblaščenec, upravičen za zastopanje (peti odst. 98. člena ZPP). Potrebno pa je upoštevati tudi posebne določbe Zakona o odvetništvu (2. in 71.a člen) in drugih zakonov (Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno), splošno prepoved zlorabe procesnih pravic (11. člen ZPP), vezanost na predhodne odločbe tudi drugih organov (13. člen ZPP) ter odločbe Ustavnega sodišča. V skladu z drugim odst. 2. člena ZOdv, lahko pred sodišči stranko proti plačilu zastopa samo odvetnik, če zakon ne določa drugače. Zastopanje pred sodišči je opredeljeno kot gospodarska dejavnost, ki se lahko opravlja samo v statusnopravnih oblikah, ki jih dopušča ZOdv, zato se lahko proti plačilu opravlja le v okviru tako določenega poklica (4. člen). Osebe, ki torej nastopajo pred sodišči kot pooblaščenci in to odplačno, morajo torej izkazati tudi njihovo statusnopravno obliko, v kateri to dejavnost opravljajo. Če tega pogoja ne izpolnjujejo, opravljajo to dejavnost nedovoljeno (delo na črno), kar se označuje tudi z izrazom "zakotno pisaštvo".

  • VSL sklep I Cp 3431/2010
    Višje sodišče v Ljubljani · 26. 1. 2011

    O zahtevku tožnice – odvetniške zbornice - za plačilo denarne kazni, povprečnine in stroškov postopka, kar vse je bilo toženki (odvetnici) že naloženo s pravnomočno odločbo tožničine disciplinske komisije, ni mogoče odločati v civilnem pravdnem postopku, saj ne gre za sporno civilnopravno razmerje, pač pa za razmerje, ki je med strankama že urejeno, in sicer z zakonom predvideno odločbo pristojnega organa, ki je izvršljiva in zoper katero ni predvidenega nadaljnjega sodnega varstva.

  • UPRS sklep U 976/2005
    Upravno sodišče RS · 26. 9. 2008besedilo 2008–2009

    V zadevah, ki jih v okviru disciplinskih postopkov vodita disciplinska komisija I. in II. stopnje, Odvetniška zbornica ni nosilka javnih pooblastil, zato zbornica izpodbijanega akta ni izdala pri izvrševanju nalog, podeljenih z javnim pooblastilom. Iz navedenih razlogov pri izreku disciplinskega ukrepa opomina ni mogoče govoriti o kršitvi 22. člena Ustave, niti se ni mogoče na tej podlagi sklicevati na odločbo Ustavnega sodišča št. Up 762/03-22 z dne 7. 4. 2005.

  • VSC sklep I Ip 982/2007
    Višje sodišče v Celju · 21. 2. 2008besedilo 1993–2008

    Odločbe disciplinske komisije odvetniške zbornice ni mogoče izpodbijati ne z rednimi ne z izrednimi pravnimi sredstvi, zato je dejansko pravnomočna, glede na določbo II. odst. 71. čl. ZOdv, ki določa, da je takšna odločba izvršljiva, zato je potrebno šteti,da predstavlja izvršilni naslov po 17. čl. ZIZ.

  • VSRS Sklep I Up 37/2003
    Vrhovno sodišče RS · 14. 9. 2006besedilo 1993–2008

    Akt, s katerim je Odvetniška zbornica Slovenije potrdila odločitev o disciplinskem ukrepu - opominu, ki ga je odvetniku izrekla disciplinska komisija prve stopnje, ni akt, ki ga je mogoče izpodbijati v upravnem sporu.

  • VSC sklep Cp 2116/2004
    Višje sodišče v Celju · 16. 2. 2005besedilo 1993–2008

    Sklep disciplinskega senata disciplinske komisije prve stopnje Odvetniške zbornice Slovenije ni izvršilni naslov za sodno izvršbo.