30. člen ZOdv

Disciplinsko sodišče odloča samo o kršitvah, zaradi katerih je mogoče odvzeti pravico opravljati odvetniški poklic na podlagi okoliščin, ki predstavljajo podlago za presojo, ali odvetnik zaradi posledic obravnavane hujše disciplinske kršitve še izpolnjujejo pogoj za opravljanje odvetniškega poklica iz 7. točke prvega odstavka 25. člena ZOdv. Disciplinsko sodišče v takem primeru ne ugotavlja le kršitve poklicne dolžnosti, ampak tudi njen objektivni vpliv na obstoj javnega zaupanja v odvetnikovo vestno in pošteno opravljanje poklica, kar pomeni odločanje o izpolnjevanju javnopravnega pogoja za opravljanje odvetniškega poklica. S tem disciplinski organ Odvetniške zbornice Slovenije izvaja v ZOdv dano (javno) pooblastilo za oblastveno odločanje o odvetnikovi pravici iz tretjega odstavka 49. člena Ustave v zvezi z dostopnostjo vsakogar do delovnega mesta pod enakimi pogoji. Gre torej za primer, na katerega se nanaša 121. člen Ustave o javnem pooblastilu, ko je Odvetniška zbornica Slovenije z zakonom dobila javno pooblastilo za opravljanje določene naloge državne uprave. Le v navedenih disciplinskih zadevah pa je po ZOdv (za razliko od primerov odločanja disciplinske kom

Sodišča prve stopnje morajo med postopkom ves čas paziti, ali je tisti, ki nastopa kot pooblaščenec, upravičen za zastopanje (peti odst. 98. člena ZPP). Potrebno pa je upoštevati tudi posebne določbe Zakona o odvetništvu (2. in 71.a člen) in drugih zakonov (Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno), splošno prepoved zlorabe procesnih pravic (11. člen ZPP), vezanost na predhodne odločbe tudi drugih organov (13. člen ZPP) ter odločbe Ustavnega sodišča. V skladu z drugim odst. 2. člena ZOdv, lahko pred sodišči stranko proti plačilu zastopa samo odvetnik, če zakon ne določa drugače. Zastopanje pred sodišči je opredeljeno kot gospodarska dejavnost, ki se lahko opravlja samo v statusnopravnih oblikah, ki jih dopušča ZOdv, zato se lahko proti plačilu opravlja le v okviru tako določenega poklica (4. člen). Osebe, ki torej nastopajo pred sodišči kot pooblaščenci in to odplačno, morajo torej izkazati tudi njihovo statusnopravno obliko, v kateri to dejavnost opravljajo. Če tega pogoja ne izpolnjujejo, opravljajo to dejavnost nedovoljeno (delo na črno), kar se označuje tudi z izrazom "zakotno pisaštvo".

Ne glede na to, da so izpolnjeni razlogi za izbris po 30. členu ZOdv, pa je treba upoštevati, da gre v primeru izbrisa odvetnika iz imenika odvetnikov za poseg v pravico opravljati poklic. Sodišče sodi, da zaradi ustavne pravice iz tretjega odstavka 49. člena Ustave in zaradi dejstva, da se ta pravica uresničuje znotraj pravosodja (137. člen Ustave), toženka pri presoji razlogov za izbris utemeljeno upošteva 59. č člen statuta OZS. Gre namreč za presojo ukrepa, ki nekomu odvzame pravico opravljati poklic, z vidika načel nujnosti in sorazmernosti, kar je skladno s tretjim odstavkom 15. člena Ustave. Po tej določbi se v postopku izbrisa iz imenika odvetnikov, poleg razlogov za izbris odvetnika iz imenika, upošteva tudi teža kršitev in njene posledice, stopnja odgovornosti, predhodno ravnanje odvetnika, morebitni predhodno uvedeni in ustavljeni postopki izbrisa odvetnika iz imenika, odvetnikova pripravljenost, da se posledice, ki so razlog za izbris po tem statutu, čim prej odpravijo, in druge okoliščine primera.

Tako kot velja za domače odvetnike, da pridobijo pravico opravljati odvetniški poklic z vpisom v imenik odvetnikov, velja tudi za tuje odvetnike, da pridobijo pravico do opravljanja odvetniškega poklica v Republiki Sloveniji z vpisom v imenik tujih odvetnikov. ZOdv posebej določa pogoje za odvetnike iz drugih držav, ki so članice Evropske unije, ter posebej za odvetnike iz drugih držav, ki niso članice Evropske unije. Pri slednjih zahteva tudi izpolnjen pogoj dejanske vzajemnosti. Za tuje odvetnike, ki imajo pravico opravljati odvetniški poklic v državah, ki niso članice Evropske unije, so tako določeni enaki pogoji kot za odvetnike v novem 34. a členu, z dodatnim pogojem dejanske vzajemnosti. Tožnik ni izkazal obstoja predpostavk, ki jih določa ZOdv za zastopanje tujih odvetnikov pred sodišči v Republiki Sloveniji, zato Vrhovno sodišče ni moglo zaključiti, da je pritožbo vložil tožnik kot odvetnik.

A. A. je bil izbrisan iz registra AJPES kot zasebnik - odvetnik. Nad njim se je namreč začel postopek osebnega stečaja, z začetkom osebnega stečaja nad podjetnikom ali zasebnikom pa stečajnemu dolžniku preneha status podjetnika ali zasebnika. Na podlagi obvestila stečajnega sodišča agencija (AJPES) podjetnika ali zasebnika izbriše iz registra, pri čemer izbris učinkuje od trenutka, od katerega učinkujejo pravne posledice začetka stečajnega postopka. Navedeno pa ne velja, če je stečajni dolžnik pridobil od stečajnega sodišča dovoljenje za nadaljnje opravljanje dejavnosti tudi po začetku osebnega stečaja. Z začetkom osebnega stečaja je stečajni dolžnik A. A. izgubil status odvetnika, kar je posledica omejitve njegove poslovne sposobnosti zaradi začetka stečaja. Z začetkom osebnega stečaja tako pooblastilo odvetniku preneha in če nima posebnega dovoljenja stečajnega sodišča za nadaljnje opravljanje dejavnosti po 389.a členu ZFPPIPP, ne more več zastopati stranke kot odvetnik. Pred sodiščem prve stopnje je sicer lahko pooblaščenec tudi oseba, ki ni odvetnik in bi tako dolžnica A. A. tudi po začetku osebnega stečaja nad njim lahko veljavno pooblastila za zastopanje pred sodišče

Če zavarovanje po določeni drugi zavarovalni podlagi ni ovira za priznanje zavarovalne podlage iz naslova delovnega razmerja in s tem za spremembo zavarovalne podlage v skladu z ZPIZ-2 in ZMEPIZ-1 (kot je to navedlo sodišče druge stopnje), to samo po sebi še ne pomeni, da se delavcu v individualnem delovnem sporu o priznanju delovnega razmerja, obstoju delovnega razmerja za nedoločen čas ali odločitvi o nezakoniti odpovedi pogodbe o zaposlitvi prizna tudi delovno razmerje (ne lastnost zavarovanca) v času, ko je bil samozaposlen oziroma odvetnik. Tudi upoštevanje primerljivih položajev ne govori v prid stališču, da se delavcu, ki mu je pri delodajalcu priznan obstoj delovnega razmerja (iz določenega v nedoločen čas), prizna to delovno razmerje tudi v času, ko je bil zaposlen pri drugem delodajalcu oziroma je bil samostojni podjetnik ali odvetnik, brez poslovnega sodelovanja s prvotnim delodajalcem. Načelno stališče je ravno obratno: če si delavec v času po nezakonitem prenehanju delovnega razmerja pri delodajalcu zagotovi drugo zaposlitev, samozaposlitev, opravljanje odvetniške dejavnosti ipd., ki jo izvaja s tretjimi osebami, mu za to obdobje ni mogoče priznati še delovneg

Odvetnika, ki ni več poslovno sposoben, se izbriše iz imenika odvetnikov. Za tako situacijo gre tudi, ko je zoper odvetnika začet postopek osebnega stečaja.

Tožnik z začetkom stečajnega postopka za odvetnika ni več izpolnjeval pogoja poslovne sposobnosti iz 2. točke prvega odstavka 25. člena ZOdv, s čemer je bil podan razlog, da se ga na podlagi 7. točke prvega odstavka 30. člena tega zakona izbriše iz imenika odvetnikov.

Sodišče procesnih dejanj, ki jih opravi oseba, ki ne izpolnjuje zakonitih pogojev odplačnega zastopanja strank pred sodiščem, ne more dopustiti, ker bi v nasprotnem primeru dejansko sodišča kot varuh zakonitosti dopuščala odvetništvo na črno.

Razlog za izbris iz imenika odvetnikov predstavlja dejstvo, da tožnica ni izkazala, da ima opremo in prostore, ki so potrebni in primerni za opravljanje odvetniškega poklica, pri čemer pa tudi ni pokazala pripravljenosti, da bi se razlog za izbris čim prej odpravil.

A.A. ni bil več odvetnik, zato pritožba zmotno zatrjuje, da A.A. kot zaposlen pri Odvetniški družbi B. o. p., d. o. o. lahko zastopa tožnico. Tožeča stranka je pooblastilo dala Odvetniški družbi B., kar pomeni, da jo lahko zastopajo odvetniki te družbe. Ker A.A. ni več odvetnik te družbe, je prenehalo tudi njegovo pooblastilo za zastopanje. A.A. bi tožečo stranko lahko zastopal le kot fizična oseba, s pooblastilom tožeče stranke (94., 96. člen ZPP). Ker je torej na poravnalni narok pristopil A.A. in na naroku ni predložil pooblastila tožeče stranke, prav tako pa ni več odvetnik odvetniške družbe, kateri je dano pooblastilo, sodišče prve stopnje pravilno A.A. ni dovolilo zastopati Odvetniške družbe B., kot pooblaščenca tožeče stranke v obravnavanem sporu.

Revident pomembnega pravnega vprašanja ni navedel. Vsebinsko navajanje revizijskih razlogov, s katerimi revident zatrjuje zmotno uporabo materialnega prava in bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu ter kršitev ustavnih pravic, brez ustrezne konkretizacije pomembnega pravnega vprašanja, za dovoljenost revizije ne zadostuje. Revidetn svojih navedb o zelo hudih posledicah izpodbijanega akta ni izkazal.

Opravljanje odvetništva je neločljivo povezano s posameznikom kot fizično osebo in torej odvetnik, ki se mu delno omeji poslovna sposobnost, ne izpolnjuje več enega od pogojev za opravljanje tega poklica. Pri tem ni pomembno, ali odvetnik opravlja poklic samostojno ali kot zaposleni odvetnik v odvetniški družbi, saj mora v obeh primerih za opravljanje poklica izpolnjevati povsem enake pogoje. Odločitev tožene stranke temelji na pravnomočnem sklepu Okrožnega sodišča v Celju o uvedbi postopka osebnega stečaja nad tožnikom. Sodišče zato meni, da je imela tožena stranka v tem sklepu uradni podatek, torej podlago za sprejem odločitve v skrajšanem ugotovitvenem postopku.

Pooblastilo upnice je odvetnici z uvedbo stečajnega postopka nad odvetnico prenehalo.

Sodišče se strinja z zaključkom toženke, da so podani pogoji za izbris tožnice iz imenika odvetnikov, kljub njenemu 21-letnem delovanju na tem področju, saj mora biti odvetnik (kot del pravosodja) vreden zaupanja za opravljanje odvetniškega poklica ter mora svoje delo opravljati strokovno in profesionalno. Takega delovanja pa tožnica s svojimi ravnanji ni izkazala.

Odvetnica ne more prevaliti na pooblastitelja breme plačila nagrade in stroškov, za katere meni, da bi ji morali biti v postopku, v katerem je opravila zastopanje, priznani, oz. zahtevati od stranke razliko med nagrado in stroški, ki jih je priznalo sodišče in tistimi, za katere meni sama, da bi ji morali biti odmerjeni. Da bi bilo mogoče katero od opravil, zajetih v poročilu o opravljenih storitvah šteti kot izvensodno svetovanje in zastopanje v smislu 30. člena ZOdvT, tožnica nikoli ni konkretizirano navedla.

Izrek disciplinskega ukrepa odvzema pravice opravljanja odvetniškega poklica ima sam po sebi za posledico izbris iz imenika odvetnikov. Pogoj, ki mora biti izpolnjen za izbris iz imenika odvetnikov na tej podlagi, je pravnomočna odločitev o izreku disciplinskega ukrepa.

Zoper tožnico je bil (pravnomočno) začet postopek osebnega stečaja, zaradi česar ji je v poslovnem registru tudi prenehal status odvetnika. Tožena stranka jo je zato utemeljeno izbrisala iz imenika odvetnikov, saj zaradi omejitve poslovne sposobnosti ni več izpolnjevala zakonskih pogojev za opravljanje odvetniškega poklica.

Pooblaščenemu odvetniku, ki med pravdo neha opravljati odvetništvo, ker je postal notar, ne preneha pooblastilo in če ga stranka ne prekliče oziroma ga sam ne odpove, mora še naprej nastopati kot pooblaščenec, ki ni odvetnik, in mu mora sodišče vročati vsa pisanja (prvi odstavek 138. člena ZPP) in tako tudi vabila na naroke (114. člen ZPP).