VSL Sodba I Cp 1160/2024

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške pritožbenega postopka.

1Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za plačilo 926,09 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 13. 11. 2018 in za plačilo pravdnih in izvršilnih stroškov.

2Tožeča stranka vlaga pritožbo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in nepravilne uporabe materialnega prava. Predlaga spremembo sodbe z ugoditvijo tožbenemu zahtevku, podredno razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Sodišču očita napačno uporabo materialnega prava, ker se je oprlo le na določbe ZBPP¹ in ne na določbe 97. člena (prav: 190. člena) OZ². Določbe ZBPP mora upoštevati služba za Bpp in ne pravdno sodišče v tem postopku. Pravno zmotni in mimo trditvene podlage tožene stranke sprejeti so nosilni argumenti v točki 16 obrazložitve. Razlogov o odločilnih dejstvih ni oziroma so sami s seboj v nasprotju. Sodišče samo ugotavlja, da je toženec obogaten za 926,09 EUR. Jasno je, da mora torej ta znesek plačati tožeči stranki, ki je zanj v izvršilnih postopkih opravljala odvetniške storitve, priglasila nagrado, ki je bila kot strošek zastopanja tudi priznana, čeprav izplačana toženi stranki. Ni pravne podlage, da bi bil toženec upravičen zadržati plačilo za opravljene odvetniške storitve. Sodišče v tem postopku ne more prevzemati vloge odločevalca glede Bpp.

3Tožena stranka je vložila nepopoln odgovor na pritožbo. Ker ne vsebuje podpisa toženca, ga pritožbeno sodišče ni upoštevalo.

4Pritožba ni utemeljena.

5Tožnik, ki je toženca po odločbi o Bpp zastopal v treh izvršilnih postopkih, v tej pravdi na podlagi določb 190. člena OZ zahteva plačilo 926,09 EUR za stroške zastopanja, to je v višini razlike med stroški, ki so bili tožniku izplačani iz proračuna za zastopanje po odločbi in določbah ZBPP, in stroški postopka, priznanimi in izplačanimi tožencu kot upniku s sklepom izvršilnega sodišča. Tožnik trdi in dokazuje, da je bil toženec z izplačilom stroškov postopka, ki so se nanašali na odvetniško zastopanje v izvršilnem postopku, neupravičeno obogaten.

6Tožbeni zahtevek glasi na denarno terjatev, ki ne presega 2.000 EUR. Gre za spor majhne vrednosti (prvi odstavek 443. člena ZPP³) z omejenimi pritožbenimi razlogi: sodbo, izdano v sporu majhne vrednosti, je mogoče izpodbijati le zaradi kršitev določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava, ne pa tudi zaradi relativnih bistvenih kršitev pravil postopka in zmotne ugotovitve dejanskega stanja (prvi odstavek 468. člena ZPP). Zato na očitke o prekoračeni trditveni podlagi tožene stranke (relativna kršitev 7. člena ZPP) ni treba odgovarjati.

7Odločilno je dejansko stanje, ki ga je ugotovilo sodišče prve stopnje in na katerega je pritožbeno sodišče vezano: tožeča stranka je zastopala toženca v treh izvršilnih postopkih na podlagi odločbe službe Bpp; - za zastopanje v teh postopkih so bili tožeči stranki odmerjeni stroški zastopanja z odločbami Bpp in izplačani iz proračuna v skupni višini 309,74 EUR; - tožencu kot upniku v izvršilnih postopkih so bili s sklepom izvršilnega sodišča priznani in neposredno izplačani stroški postopka (zastopanja) v višini 1,235,83 EUR; - tožeča stranka od toženca zahteva plačilo razlike med priznanimi stroški upnika po sklepu izvršilnega sodišča in stroški zastopanja, ki so bili tožniku priznani po odločbah službe za Bpp, in izplačani iz proračuna.

8Presoja sodišča prve stopnje, da za tožbeni zahtevek ni pravne podlage v določbah ZBPP, je pravilna. Obrazložena je z zadostnimi in jasnimi pravnimi razlogi, da jo je mogoče preizkusiti. Očitane absolutne bistvene kršitve pravil postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP ni.

9Dodelitev brezplačne pravne pomoči za pravno zastopanje vzpostavlja dvoje razmerij: na eni strani razmerje med državo in upravičencem do brezplačne pravne pomoči in na drugi strani razmerje med državo in pooblaščencem za izvajanje pravne pomoči. V naročniškem razmerju med državo in postavljenim odvetnikom za izvajanje brezplačne pravne pomoči v korist upravičenca odvetnik nima nobene samostojne podlage (pravice) do obračunavanja stroškov zastopanja, ki so mu nastali z zastopanjem upravičenca. Kot je pravilno navedlo sodišče prve stopnje, je odločanje o stroških (nagradi) odvetnika za opravljanje brezplačne pravne pomoči urejeno v posebnih določbah ZBPP. Po šestem odstavku 30. člena ZBPP je odvetnik, postavljen po odločbi o brezplačni pravni pomoči, upravičen do nagrade in povračila stroškov v zvezi z opravljenim delom v višini, izračunani po odvetniški tarifi in v obsegu dodeljene brezplačne pravne pomoči. Odvetnik je dolžan voditi stroškovnik o opravljenih storitvah ter ga navesti ali priložiti k napotnici zaradi obračuna in plačila v 15-tih dneh po opravljeni storitvi pristojni strokovni službi za Bpp (osmi odstavek 30. člena ter prvi odstavek 40. člena ZBPP). Pravni naslov za plačilo stroškov zastopanja odvetniku, postavljenemu za izvajanje Bpp, je sklep pristojnega organa za Bpp, s katerim slednji odloči o končnem obračunu storitve Bpp (šesti odstavek 40. člena ZBPP). Stroški postavljenega odvetnika za izvajanje brezplačne pravne pomoči se plačajo iz proračuna Republike Slovenije (44. člen ZBPP).

10Pravilno je pravno naziranje sodišča prve stopnje, da je tudi v obravnavanem primeru tožeča stranka dobila stroške, ki so ji nastali z zastopanjem tožene stranke v obravnavanih izvršilnih postopkih, v celoti plačane s strani Republike Slovenije iz proračuna, kot to določa zakon. Zato tudi po prepričanju pritožbenega sodišča tožeča stranka ni upravičena zahtevati povračila razlike med stroški, obračunanimi v izvršilnih zadevah s sklepom izvršilnega sodišča. Postavljeni odvetnik nima nobene podlage za obračunavanje višjih stroškov zastopanja, kot so mu bili odmerjeni s sklepom službe Bpp v upravnem postopku. Izdani sklep glede obsega in višine nagrade bi lahko izpodbijal kvečjemu v upravnem sporu zoper Republiko Slovenijo, ne more pa višjih stroškov terjati od tožene stranke (upravičenca do Bpp).

11Postavljeni odvetnik tudi nima podlage za vstopanje v pravno razmerje med upravičencem do Bpp in državo glede povračila založenih stroškov s strani države ali vračila stroškov postopka, ki jih je upravičencu dolžna povrniti nasprotna stranka postopka. Razmerje med upravičencem do brezplačne pravne pomoči in Republiko Slovenijo je urejeno v (46. do 49. členu ZBPP).

12Pritožbeno naziranje o neupravičeni obogatitvi toženca, ker so mu bili izplačani stroški postopka, odmerjeni s sklepom izvršilnega sodišča, je zmotno. Dejanski stan (toženčeve) neupravičene pridobitve iz 190. člena in naslednjih OZ ni izpolnjen. Do toženčeve obogatitve (oziroma prikrajšanja tožnika) namreč ni prišlo brez pravnega temelja. Pravni temelj za izplačilo stroškov postopka tožencu predstavlja sklep izvršilnega sodišča o odmeri stroškov postopka. Ne trditev ne ugotovitev sodišča, da bi bil sklep izvršilnega sodišča o stroških razveljavljen ali spremenjen, ni bilo. Ker toženec ni prejel plačanih stroškov postopka brez pravnega temelja, o neupravičeni pridobitvi ni mogoče govoriti. Dejstvo, da so mu bili v izvršilnem postopku priznani višji pravdni stroški za zastopanje, kot so bili postavljenemu odvetniku odmerjeni s sklepom službe za Bpp in izplačani iz proračuna, na to ne more vplivati.

13Pritožbeni razlogi niso podani. Sprejeta odločitev je materialnopravna pravilna in ni obremenjena z uveljavljenimi niti z drugimi kršitvami pravil postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti. Zato je pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo (353. člen v zvezi s petim odstavkom 458. člena ZPP).

14Ker tožeča stranka s pritožbo ni uspela, ni upravičena do povračila stroškov pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena istega zakona).

¹ Zakon o brezplačni pravni pomoči, Uradni list RS, št. 48/01 s spremembami.
² Obligacijski zakonik, Ur. list RS, št. 33/2001 s spremembami.
³ Zakon o pravdnem postopku, Ur. list RS, št. 26/1999 s spremembami.