VSM Sklep V Kp 3215/2025

Pritožba zagovornika obdolženega A. A. se zavrne kot neutemeljena.

1Okrožno sodišče v Murski Soboti je po preiskovalnem sodniku na podlagi drugega odstavka 83. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) kot neutemeljen zavrnilo predlog zagovornika obdolženega za izločitev dokazov in sicer uradnega zaznamka (UZ) Policijske uprave Murska Sobota o izjavi osumljenca z dne 15. 1. 2025, UZ o zbranih obvestilih od B. B. z dne 15. 1. 2025, odločbe o odvzemu prostosti in pridržanju PP Murska Sobota z dne 15. 1. 2025, zapisnika o zasegu predmetov PP Murska Sobota z dne 15. 1. 2025, privolitve za preiskavo elektronske naprave z dne 15. 1. 2025 ter dela zapisnika Okrožnega sodišča v Murski Soboti I Kpr 3215/2025 z dne 15. 1. 2025.

2Povzeto odločitev s pritožbo izpodbija zagovornika obdolženega iz pritožbenega razloga bistvene kršitve določb kazenskega postopka. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa z napotkom prvostopenjskemu sodišču, da v zvezi s predlagano izločitvijo dokazov izvede dokazni postopek.

3Pritožba ni utemeljena.

4Sodišče prve stopnje je pravilno odločilo, da se predlogu za izločitev dokazov ne ugodi, saj dokazi, katerih izločitev zahteva zagovornik, niso pridobljeni nezakonito. Svojo odločitev je ob tem tudi tehtno in argumentirano pojasnilo. Pritožbeno sodišče se zato sklicuje na pravilne prvostopenjske razloge iz obrazložitve izpodbijanega sklepa, v nadaljevanju pa se posebej opredeljuje le do pritožbeno izpostavljenih očitkov.

5Bistvo pritožbenih navedb zagovornika se nanaša na zatrjevane kršitve sedmega (po vsebini osmega) odstavka 8. člena ZKP, tretjega odstavka 233. člena in četrtega odstavka 249. člena ZKP, storjene v predkazenskem postopku s strani policije. Policisti namreč pred angažiranjem prevajalke oziroma tolmačke C. C. pred zaslišanjem osumljenca in opravo drugih dejanj, niso preverili ali je na razpolago sodni tolmač za romunski jezik oziroma ali je nevarno odlašati z opravo procesnih dejanj in je dopustno postaviti drugega, torej ne sodnega tolmača, nadalje pa tudi niso omenjene tolmačke pred začetkom prevajanja oziroma tolmačenja zaprisegli. V posledici teh kršitev se je tako pojavil dvom v točnost prevajanja tolmačke, ki ni sodna tolmačka, ta dvom pa je trajal vse od odvzema prostosti osumljencu naprej. Zaradi omenjenih nepravilnosti, obdolžencu niso bile zagotovljene njegove pravice do enakega varstva pravic, poštenega sojenja, do uporabe svojega jezika in do učinkovite obrambe.

6Določilo osmega odstavka 8. člena ZKP narekuje, da prevaja in tolmači sodni tolmač. Če za določen jezik ni na razpolago sodnega tolmača, lahko sodišče po uradni dolžnosti ali na predlog državnega tožilca ali policije v skladu s smiselno uporabo 233. člena v zvezi s četrtim odstavkom 249. člena ZKP postaviti za opravljanje prevajanja ali tolmačenja drugo ustrezno osebo, ki obvlada tuj jezik, za katerega ni sodnih tolmačev ali jih primanjkuje. V skladu z določbo tretjega odstavka 233. člena ZKP mora tolmač, ki ni že zaprisežen, priseči, da bo vprašanja, ki se postavljajo obdolžencu, in njegove izjave natančno prevedel. Po četrtem odstavku 233. člena ZKP se določbe ZKP, ki se nanašajo na izvedence, smiselno uporabljajo tudi za tolmače. Četrti odstavek 249. člena ZKP, ki se sicer nanaša na izvedence (smiselno pa uporablja tudi za tolmače) določa, da v primeru, ko je za kakšno vrsto izvedenskega dela na voljo sodni izvedenec, sme sodišče postaviti druge izvedence samo, če bi bilo nevarno odlašati, če so sodni izvedenci zadržani ali če to zahtevajo druge okoliščine. Po devetem odstavku 8. člena ZKP se določbe 8. člena ZKP smiselno uporabljajo tudi za predkazenski postopek pred policijo ter predkazenski in kazenski postopek pred državnim tožilcem.

7Poleg omenjenih zakonskih določb, ki jih je v pritožbi izpostavil zagovornik, pravico do uporabe jezika opredeljuje tudi 4. člen ZKP, ki določa, da mora oseba, ki ji je vzeta prostost, v materinem jeziku ali jeziku, ki ga razume, biti takoj obveščena o razlogih za odvzem prostosti, da ni dolžna ničesar izjaviti, da ima pravico do zagovornika, ki si ga svobodno izbere in o tem, da je pristojni organ na njegovo zahtevo dolžan o odvzemu prostosti obvestiti njegove bližnje. Osumljenec, ki mu je bila odvzeta prostost, mora biti obveščen tudi o pravicah iz 8. člena ZKP in o pravici iz četrtega odstavka 4. člena ZKP (zagovornik po uradni dolžnosti). Ker odvzem prostosti in procesna opravila v predkazenskem postopku opravljajo policisti, je glede pravice do uporabe jezika treba upoštevati tudi določila Zakona o nalogah in pooblastilih policije (ZNPPol). Ta v 19. členu med drugim določa, da policisti pri ustnem sporazumevanju z osebami, ki ne znajo slovenščine, lahko uporabljajo tudi drug jezik, ki ga oseba razume, sicer pa tolmača. Pri tem ni navedeno, da mora ta tolmač biti sodni tolmač, nasprotno, prevajanje lahko opravlja celo policist. Pomembno je, da je osebi, s katero se policisti sporazumevajo, razumljivo kaj jim policisti sporočajo in kaj te osebe policistom.

8Normodajni okvir za presojo kršitve pravice do uporabe jezika in posredno do učinkovite obrambe, predstavlja tudi Evropska konvencija o človekovih pravicah (EKČP), ki v 6. členu med drugim določa, da ima tisti, ki je obdolžen kaznivega dejanja, pravico, da je takoj in podrobno seznanjen v jeziku, ki ga razume, z bistvom in vzroki obtožbe, ki ga bremeni. Tudi Ustava RS (URS) v 62. členu vsakomur priznava pravico, da pri uresničevanju svojih pravic in dolžnosti ter v postopkih pred državnimi in drugimi organi, ki opravljajo javno službo, uporablja svoj jezik in pisavo na način, ki ga določa zakon. Minimalna pravila, ki se uporabljajo v Evropski uniji pri tolmačenju in prevajanju v kazenskih postopkih, so sprejeta tudi v Direktivi 2010/64/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. 10. 2010, ki v 2. členu določa, da države članice zagotovijo tolmačenje obdolžencem, ki ne govorijo ali ne razumejo jezika kazenskega postopka, vključno med policijskim zaslišanjem. Tolmačenje mora biti dovolj kakovostno, da se zagotovi pravičen postopek, zlasti z zagotovitvijo, da so obdolženci seznanjeni z njihovim primerom in sposobni uveljavljati svojo pravico do obrambe.

9Glede na povzeta pravila uporabe jezika in dejstvo, da se opravila v predkazenskem postopku izvajajo praviloma neposredno po zaznavi kaznivega dejanja, ne glede na del dneva in tudi na kraju dejanja je jasno, da v predkazenskem postopku ni niti vedno in povsod mogoče, niti nujno pričakovati zagotovitve takih standardov glede obdolženčeve pravice do uporabe jezika, kot zavezujejo sodišča ob vodenju kazenskega postopka in so določeni v osmem odstavku 8. člena ZKP. To je poudarila sodna praksa že v številnih odločbah (poleg že na prvi stopnji omenjenih tudi npr. v zadevah VSK III Kp 66179/2022 z dne 1. 6. 2023, VSC I Kp 54544/2021 z dne 6. 9. 2022 ter VSM III Kp 93892/2023 z dne 9. 1. 2025). Določbe 8. člena ZKP se namreč uporabljajo za predkazenski postopek pred policijo smiselno, seveda ob uporabi že omenjenega 19. člena ZNPPol in ob upoštevanju 62. člena URS ter 6. člena EKČP. In policisti so tem zahtevam v predmetni zadevi tudi zadostili. Pri vseh, s strani pritožnika izpostavljenih policijskih opravilih (odvzem prostosti, pridobitev izjave osumljenca, zaseg predmetov, privolitev v preiskavo elektronske naprave) je bilo obdolžencu zagotovljeno tolmačenje po tolmaču za romunski jezik, torej (neizpodbitno) njegov jezik. Tolmačenje je pri tem opravljala tolmačka za romunski jezik C. C., ki ima tudi registrirano dejavnost tolmačenja v okviru samostojnega podjetništva, kot tolmačko pa jo veže tudi Kodeks ravnanja tolmača oziroma prevajalca v policijskih postopkih in pri opravljanju del za policijo z 22. 11. 2019, ki ji narekuje točnost tolmačenja in prevajanja. Zgolj zaradi dejstva, da omenjena tolmačka ni sodna tolmačka in da je policija pred tolmačenjem ni zaprisegla, takšnega zaključka ne more spremeniti. Kot je bilo že omenjeno, je v predkazenskem postopku nenazadnje dopustno tudi tolmačenje po (nesodnem) tolmaču in celo po policistih. Pomembno je zgolj, da je osumljeni razumel pravne pouke policije in česa so ga le-ti bremenili in da so policisti razumeli njegove izjave. Da obdolženi kaj od navedenega ne bi razumel ali da tega ne bi razumeli policisti ali da kakšen del prevoda tolmačke za romunski jezik ni bil pravilen ali dovolj kakovosten, pa zagovornik niti ne zatrjuje. S pavšalnimi navedbami o dvomu v točnost prevoda zgolj iz razloga, ker tolmačka ni bila stalno ali ad hoc zaprisežena, brez konkretizacije očitka, zagovornik dvoma v zakonitost pridobitve dokazov, ki jih je s pomočjo omenjene tolmačke zbrala policija, ne more vnesti. Tako je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo zagovornikov predlog za izločitev UZ PU Murska Sobota o izjavi osumljenca, odločbe o odvzemu prostosti in pridržanju PP Murska Sobota, zapisnika o zasegu predmetov PP Murska Sobota in privolitve za preiskavo elektronske naprave, vse z dne 15. 1. 2025, brez zaslišanja predlaganih prič, katerih zaslišanje v pritožbi ponovno pričakuje zagovornik.

10Zagovornik v pritožbi posebej izpostavlja tudi odločitev v zvezi z zavrnitvijo zahteve za izločitev UZ o zbranih obvestilih od B. B. z dne 15. 1. 2025 in posledično dela zapisnika Okrožnega sodišča v Murski Soboti z dne 15. 1. 2025, ki se sklicuje na ta UZ. Tudi v tem delu je njegova pritožba neutemeljena.

11Prav ima zagovornik, ko navaja, da iz UZ o zbranih obvestilih od B. B. ne izhaja, da bi pri zbiranju obvestil bil navzoč kakšen tolmač, čeprav je bilo tekom zaslišanja pred preiskovalnim sodnikom ugotovljeno, da se sporazumeva v arabskem jeziku, a nato napačno zaključuje, da je treba v posledici te pomanjkljivosti omenjeni UZ in njegovo povzemanje v zapisniku o zaslišanju, ki ga je opravil preiskovalni sodnik, izločiti iz spisa. Kot je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, UZ o zbranih obvestilih od B. B. ni dokaz, ni obvestilo priviligirane priče, ki se je odrekla pričanju (236. člen ZKP), niti obvestilo osebe, ki ne sme iti zaslišana kot priča (235. člen ZKP) v smislu drugega odstavka 83. člena ZKP. Omenjeni UZ se tako že iz tega razloga iz spisa ne izloča. Dokaz v kazenskem postopku pa je izpovedba priče, ki jo poda pred sodiščem, kot je izpovedba B. B., podana v okviru nujnega preiskovalnega dejanja pred preiskovalnim sodnikom, a je ob le-tej treba poudariti, da je ob zaslišanju omenjene priče bila prisotna tolmačka za arabski jezik, ki jo je sodišče v skladu z določbo osmega odstavka 8. člena ZKP v zvezi s tretjim odstavkom 233. člena ZKP tudi zapriseglo in tako izpovedba te priče, tudi glede na predhodno dan pravni pouk po drugem odstavku 240. člena ZKP, ni bila pridobljena nezakonito. Ob tem, ko je omenjena priča izpovedovala enako kot izhaja iz UZ o zbranih obvestilih in ko ji je bil slednji tudi prebran in je potrdila njegovo vsebino, pa je vsebina tega UZ postala tudi del njene izpovedbe, na katero se sodna odločba sme opreti.

12Glede na to, da pritožba v preostalem ne navaja ničesar, kar bi omajalo pravilnost izpodbijanega sklepa, pritožbeno sodišče pa kršitev, ki jih upošteva po uradni dolžnosti (peti odstavek 402. člena ZKP), ni zasledilo, je pritožbo zagovornika obdolženega A. A. kot neutemeljeno zavrnilo (tretji odstavek 402. člena ZKP).

13Če bo za obdolženega A. A. nastopila taksna obveznost, bo sodno takso za zavrnitev pritožbe zoper sklep o izločitvi dokazov po pravnomočno končanem kazenskem postopku odmerilo sodišče prve stopnje, ki je pristojno tudi za presojo morebitne taksne oprostitve.