UPRS Sodba in sklep I U 1852/2024-10

I. Tožbi se delno ugodi (v točki IV. tožbenega zahtevka tožnika) in se sklep Okrožnega sodišča v Krškem Bpp 383/2024-3 z dne 5. 9. 2024 odpravi in zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. V preostanku (točka I., II., III. tožbenega zahtevka tožnika) se tožba zavrže.

Povzetek izpodbijane odločbe

1Organ za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča v Krškem (v nadaljevanju toženka) je z izpodbijanim sklepom zavrgel tožnikovo prošnjo za dodelitev izredne brezplačne pravne pomoči za popravek tožbe na zahtevo sodišča opravilne številke P 48/2020 Okrožnega sodišča v Novem mestu (v nadaljevanju Prošnja).

2Kot izhaja iz obrazložitve sklepa, je tožnik dne 3. 5. 2024 vložil prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju: BPP) v pravdni zadevi, ki se vodi pred Okrožnim sodiščem v Novem mestu pod opr. št. P 48/2020 zaradi plačila odškodnine.

3Toženka je ugotovila, da je bila tožniku BPP v zvezi s pravdnim postopkom, ki se vodi pri Okrožnem sodišču v Novem mestu pod opr. št. P 48/2020 (in v zvezi s katerim želi prosilec z obravnavano prošnjo dodelitev BPP v obliki poprave tožbe), že pravnomočno zavrnjena (Bpp 134/2020 - za zastopanje) in ob vložitvi novih prošenj za ponovno dodelitev brezplačne pravne pomoči tudi pravnomočno zavržena (Bpp 388/2021 - za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem prve in druge stopnje ter oprostitev plačila stroškov, Bpp 470/2022 - za zapis pisnega povzetka najbolj bistvenih navedb in podatkov v priloženih listinah in Bpp 42/2023 - v obliki pravnega svetovanja, pomoči, zastopanja v sodnem postopku na I. stopnji in kot oprostitev plačila stroškov postopka). Zoper odločitev v zadevi Bpp 470/2022 je tožnik sprožil upravni spor. Upravno sodišče Republike Slovenije je s sodbo I U 1640/2022 z dne 21. 2. 2023 tožbo zavrnilo. Tudi zoper odločitev v zadevi Bpp 42/2023 je tožnik sprožil upravni spor. Upravno sodišče Republike Slovenije je s sklepom I U 601/2023 z dne 26. 7. 2023 tožbo zavrglo.

4Toženka še navede, da želi tožnik z obravnavano prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči ponovno doseči dodelitev BPP v zadevi, za katero so mu torej bili že izdani zavrnilna odločba in trije sklepi o zavrženju.

5Po utemeljitvi toženke se dejansko stanje in pravna podlaga, na katero se opira tožnikov zahtevek, nista spremenili, česar prosilec izrecno niti ne zatrjuje in ne navaja spremenjenih okoliščin. Ker tožnik v vseh podanih prošnjah navaja pravdno zadevo, ki se vodi pri Okrožnem sodišču v Novem mestu pod opr. št. P 48/2020 toženka zaključuje, da gre v obravnavani zadevi dodelitve BPP za vsebinsko povsem enako prošnjo kot pri zgoraj navedenih zadevah BPP, zato je prošnjo tožnika na podlagi 4. točke prvega odstavka 129. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) zavrgla kot nedovoljeno.

Povzetek bistvenih navedb strank v upravnem sporu

6Z opisanimi odločitvami se tožnik ne strinja. Vložil je obsežno tožbo. Iz tožbenih navedb je razvidno, da tožnik s tožbo predlaga odpravo sklepa Okrožnega sodišča v Krškem Bpp 383/2024-3 z dne 5. 9. 2024, nato pa še, da je zaradi kršitve človekovih pravic in temeljnih svoboščin žrtev sistematičnega in dolgoletnega državnega nasilja od 31. 8. 2010 do danes, v zvezi s čimer predlaga ugotovitev posega v temeljne človekove pravice, prepoved nadaljnjih dejanj in odpravo posledic dejanj ter plačilo odškodnine.

Postopanje sodišča po prejemu tožbe

7Že v predhodnem preizkusu tožbe je sodišče ugotovilo, da je taka vsebina tožbe in tožbenega predloga do te mere nejasna, da je ni bilo mogoče obravnavati. Razvidno ni bilo niti to, ali tožnik vlaga (izpodbojno) tožbo po 2. členu Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju: ZUS-1) ali tožbo v subsidiarnem upravnem sporu po 4. členu istega zakona.

8Na podlagi 31. člena ZUS-1 je sodišče tožnika pozvalo k popravi tožbe. Sodišče je tožnika najprej pozvalo, da izrecno in nedvoumno navede, ali izpodbija upravni akt v smislu 2. člena ZUS-1 ali vlaga tožbo zaradi varstva človekovih pravic in temeljnih svoboščin v smislu 4. člena ZUS-1. Sodišče je tožnika, med drugim, poučilo, da če vlaga tožbo po 4. členu ZUS-1, je tovrstna tožba namenjena pravnemu varstvu zoper dejanja organov oblasti, s katerimi se posega v človekove pravice, le če posameznikom ni zagotovljeno drugo sodno varstvo. Zoper sklep Bpp 383/2024-3 z dne 5. 9. 2024 lahko tožnik vloži tožbo v rednem upravnem sporu po 2. členu ZUS-1, zato je zagotovljeno drugo sodno varstvo in tožba ni dopustna. Če bi tožnik vztrajal pri vložitvi tožbe po 4. členu ZUS-1, ga je sodišče poučilo, da mora v tožbenih navedbah in tožbenem zahtevku najprej navesti, ali je upravni organ ali uradna oseba zatrjevane kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin storila s posamičnim aktom ali z dejanjem, in nato, kako mora v vsakem primeru oblikovati tožbeni zahtevek.

9Tožnik se je na poziv sodišča odzval z (še obsežnejšo) vlogo, ki jo je sodišče prejelo dne 20. 1. 2025. V njej še vedno vztraja, da vlaga tožbo po 2. in po 4. členu ZUS-1 in ponavlja trditve iz tožbe in jih še dodatno utemeljuje.

Navedbe tožnika

10Izpodbijani odločbi med drugim očita kršitev ustavne pravice do sodnega varstva in pravice do povračila škode, kakor tudi določila Konvencije organizacije združenih narodov proti mučenju in drugim krutim, nečloveškim ali poniževalnim kaznim ali ravnanju, kršitev Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju: ZBPP) in Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju: ZUP).

11V tožbi se sklicuje na sodni postopek P 48/2020 in 3. točko sklepa Okrožnega sodišča v Novem mestu z dne 25. 3. 2024, po katerem "je dolžan v roku 30 dni tožbo dopolniti tako, da bo razumljiva in bo vsebovala, kar je treba, da bi se lahko obravnavala; ob tem, da naj navede dejstva, na katera opira svoj zahtevek, ter jasno in določno opredeli tožbeni zahtevek, sicer bo sodišče po poteku roka, tožbo kot nepopolno zavrglo". Obširno opisuje potek navedenega pravdnega postopka in trdi, da toženka sistematično zavrača njegove prošnje za dodelitev BPP. Povzema tudi okoliščine postopka odvzema poslovne sposobnosti, zaradi katerega je dne 29. 11. 2019 vložil odškodninsko tožbo.

12Ustrezno pravno pomoč in zastopanje po odvetniku nujno potrebuje zaradi zagotovitve enakih možnosti, da brani svoje pravice in pravne interese v zadevnem sodnem postopku. Pri tem se sklicuje na več ustavnih odločb, citira pravne teoretike in prilaga izseke iz zakonov in sodne prakse. Ne strinja se z ugotovitvami prvostopenjskega organa, da prosi za brezplačno pomoč za dopolnitev - popravek tožbe. Navaja, da prosi za izredno in nujno pravno pomoč za izvršitev konkretnega sklepa Okrožnega sodišča v Novem mestu z dne 25. 3. 2024, in sicer s strani pravnika, ker sam popravka tožbe očitno ne more zagotoviti, tožba pa je bistvenega pomena za njegovo življenje in eksistenco, ki je bistveno ogroženo na podlagi 14 let sistematičnega nasilja in mučenja. V postopku je že večkrat poskušal sam popraviti tožbo, kar dokazuje, da je bilo to zaradi njegovega neznanja in nesposobnosti, neuspešno.

13Izpodbijani odločbi očita, da je prvostopenjski organ, brez, da bi mu podal možnost podaje izjave (brez njegovega zaslišanja) ugotovil: "da se dejansko stanje in pravna podlaga, na katero se upira prosilčev zahtevek, nista spremenili, česar prosilec izrecno niti ne zatrjuje in ne navaja spremenjenih okoliščin." S tem je prvostopenjski organ zakrivil kršitev načela materialne resnice.

14Navaja, da gre pri vseh njegovih prošnjah za dodelitev BPP za popolnoma različne vloge, različen namen in popolnoma različen pravni akt, na katerega se nanaša vsaka vloga. Izpodbijani odločbi očita, da v njej ni opredelitve v zvezi s konkretno vlogo, ki jo je podal na sodišče.

15Ob tem še izpostavi, da je prvostopenjski organ v zadevi odločal od 3. 5. 2024 do 5. 9. 2024, kar je očitna kršitev 99. člena ZUP in kršitev 36. člena ZBPP. Ker je toženka vedela, da bo po preteku roka, ki je bil naveden v sklepu, sodišče tožbo zavrglo, je s tem prišlo do sistematične in očitne kršitve njegovih človekovih pravic in temeljnih svoboščin, predvsem pa do kršitve pravice do sodnega varstva in 6. člena Evropske konvencije o uresničevanju človekovih pravic (v nadaljevanju: EKČP).

16Toženka je sodišču posredovala upravni spis, na tožbo in njeno dopolnitev ni odgovorila.

Odločitev brez oprave glavne obravnave

17Sodišče je na podlagi prve alineje drugega odstavka 59. člena ZUS-1 odločilo brez glavne obravnave, ker je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta ter upravnega spisa očitno, da je treba tožbo v delu, ki se nanaša na varstvo ustavnih pravic zavreči, v delu ugotovitve nezakonitosti sklepa Okrožnega sodišča v Krškem Bpp 383/2024-3 z dne 5. 9. 2024 in njegove odprave pa ugoditi in upravni akt odpraviti na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1, v upravnem sporu pa tudi ni sodelovala prizadeta oseba s položajem stranke.

Sodna presoja

18Tožba je delno utemeljena, delno ni dovoljena.

K I. Točki izreka

19Tožba je delno utemeljena.

Glede zatrjevane kršitve pravice do izjave

20URS v 22. členu določa, da je vsakomur zagotovljeno enako varstvo njegovih pravic v postopku pred sodiščem in pred drugimi državnimi organi, organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil, ki odločajo o njegovih pravicah, dolžnostih ali pravnih interesih. Gre za procesna jamstva, kamor sodi tudi pravica stranke, da se v postopku izjavi. Za pošten postopek je namreč bistveno, da ima oseba, katere pravice, dolžnosti ali pravni interesi so predmet postopka, ustrezne in zadostne možnosti, da zavzame stališče tako glede dejanskih kot glede pravnih vidikov zadeve.

21V skladu s prvim odstavkom 9. člena ZUP je preden se izda odločba, treba dati stranki možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločbo (zaslišanje stranke). Z vidika namenskega izvrševanja 9. člena ZUP je pomembno poudariti, da ima vsaka oseba s položajem stranke pravico izjaviti se še pred izdajo odločbe, kar izhaja neposredno iz tretjega odstavka 9. člena ZUP, po katerem organ odločbe ne sme opreti na tista dejstva, o katerih se stranke niso mogle izjaviti. Določbe 9. in povezanih členov ZUP so opredeljene tudi v operativnih določbah ZUP, v katerih predvsem norme o posledicah kršitev načela zaslišanja stranke kažejo njegov pomen, saj poseg v zadevno načelo pomeni bistveno postopkovno napako, ki je samostojen razlog za pritožbo (3. točka drugega odstavka 237. člena ZUP).¹

22Pri odločanju o prošnji za BPP pristojni organ za BPP, v skladu z drugim odstavkom 34. člena ZBPP postopa po določbah ZUP, če posamezna vprašanja v ZBPP niso drugače urejena. Pravica do izjave je konkretizirana v 146. členu ZUP. Stranka ima pravico udeleževati se ugotovitvenega postopka in za dosego namena, ki ga ima ta postopek, dajati potrebne podatke ter braniti svoje pravice in z zakonom zavarovane koristi. Stranka sme navajati dejstva, ki utegnejo vplivati na rešitev zadeve, in izpodbijati pravilnost navedb, ki se ne ujemajo z njenimi navedbami. Vse do izdaje odločbe ima pravico dopolnjevati in pojasnjevati svoje trditve; če pa stori to po ustni obravnavi, mora opravičiti, zakaj tega ni storila na obravnavi. Uradna oseba, ki vodi postopek, mora stranki na ustni obravnavi ali izven ustne obravnave pisno oziroma ustno na zapisnik omogočiti: da se izreče o vseh okoliščinah in dejstvih, ki so bila navedena v ugotovitvenem postopku; da se izreče o predlogih in ponujenih dokazih; da sodeluje pri izvedbi dokazov; da postavlja vprašanja drugim strankam, pričam in izvedencem in da se seznani z uspehom dokazovanja ter se o tem izreče. Pristojni organ ne sme izdati odločbe, preden ne da stranki možnosti, da se izreče o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembna za izdajo odločbe.

23Tudi iz sodne prakse Vrhovnega sodišča RS (npr. iz sklepa, X Ips 326/2014 z dne 25. 11. 2015) izhaja, da se stranka lahko o dejstvih in okoliščinah izjavi le v primeru, če se seznani z vsemi pravno relevantnimi dejstvi, na podlagi katerih organ sprejme svojo odločitev, ter če ima možnost razbrati, v kakšnem smislu bo določeno dejstvo pravno relevantno. Možnost izjave pomeni pravico stranke, da navede vsa dejstva, ki lahko prispevajo k njenemu uspehu v postopku. To pravico pa lahko izkoristi le, če sta izpolnjena dva pogoja: če ve, v kakšnem kontekstu bodo dejstva uporabljena, in če ve, kakšne dodatne okoliščine bi lahko v zvezi z njimi navedla. Vrhovno sodišče RS je hkrati opozorilo, da se pravica do izjavljanja ne nanaša le na dejanske, temveč tudi na pravne vidike zadeve. Namen pravice do izjavljanja je namreč zagotoviti vsakomur, da lahko sovpliva na tek postopka in odločitev upravnega organa. Na to odločitev pa, poleg pravno relevantnih dejstev, vpliva tudi odločitev, katere pravne norme bo upravni organ uporabil in kako jih bo razlagal.

24Tožnik izpodbijani odločbi očita, da je toženka odločila, da se dejansko stanje in pravna podlaga, na katero opira zahtevek, nista spremenili, brez da bi mu dala možnost, da se o tem izjavi. Po vpogledu v upravni spis, sodišče takemu očitku tožnika pritrjuje. Da je toženka do take ugotovitve prišla, je ugotavljala dejstva in okoliščine (dejansko stanje), ki so vsekakor pomembne za zaključek, kot izhaja iz izpodbijane odločbe. Toženka bi vrednostno oceno vseh dejstev lahko naredila šele potem, ko bi dala tožniku možnost izjave. Le v tem primeru bi po izvedenem dokaznem postopku lahko izpeljala obrazložen zaključek. Tako po oceni sodišča tožnik povsem utemeljeno ugovarja, da mu je bila v predmetnem postopku kršena pravica do izjave.

25Če stranki ali stranskemu udeležencu ni bila dana možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe; v skladu z ZUP, je to bistvena kršitev določb postopka po 3. točki drugega odstavka 237. člena ZUP.

26Na podlagi navedenega tako sodišče ugotavlja, da toženka tožnika pred izdajo izpodbijanega sklepa ni seznanila s svojim naziranjem glede identitete med njegovimi prošnjami za dodelitev BPP, kot tudi ne s pravnimi podlagami nameravane odločitve, tožniku pa tako tudi ni omogočila, da bi se glede teh izjasnil. Tudi ob upoštevanju okoliščin predmetne zadeve, v kateri je do napačne ugotovitve dejanskega stanja in nepravilne uporabe materialnega prava bržkone prišlo prav zato, ker tožniku pred izdajo izpodbijanega sklepa ni bila dana možnost pojasniti, da med njegovimi prošnjami za dodelitev BPP ni identitete, sodišče sodi, da je toženka v postopku izdaje izpodbijanega sklepa kršila tožnikovo pravico do izjave, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev pravil postopka, pri kateri se vpliv na zakonitost in pravilnost odločbe domneva, ne da bi ga bilo v konkretnem primeru treba ugotavljati. V primeru obstoja absolutne bistvene kršitve postopka je treba tožbi ugoditi in izpodbijani akt odpraviti (3. točka prvega odstavka 64. člena ZUS-1), če sodišče v svojem postopku takih kršitev ni odpravilo in ni pogojev za zavrnitev tožbe po drugem odstavku 63. člena ZUS-1.

Glede (ne) obrazložitve odločbe

27Tožnik izpodbijani odločbi očita, da v njej ni opredelitve v zvezi s konkretno vlogo, ki jo je podal na sodišče. Tožnik tako izpodbijani odločbi očita neobrazloženost, in s tem povezano kršitev določil ZBPP, saj iz vseh njegovih prošenj za dodelitev BPP izhaja, da gre za popolnoma različne vloge, različen namen in popolnoma različen pravni akt, na katerega se nanaša vsaka od njegovih prošenj.

28Namen brezplačne pravne pomoči po ZBPP uresničevanje pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti, upoštevajoč socialni položaj osebe, ki brez škode za svoje preživljanje in preživljanje svoje družine te pravice ne bi mogla uresničevati (prvi odstavek 1. člena ZBPP). Sodišče pojasnjuje, da je bil ZBPP sprejet z namenom uresničevanja ustavne pravice do sodnega varstva iz 23. člena URS, ki določa, da ima vsakdo pravico, da o njegovih pravicah, dolžnostih in obtožbah proti njemu brez nepotrebnega odlašanja odloča neodvisno, nepristransko in z zakonom ustanovljeno sodišče, in zaradi varovanja 6. člena EKČP, po kateri ima vsakdo pravico, da o njegovih civilnih pravicah in obveznostih ali v kakršnihkoli kazenskih obsodbah zoper njega odloča neodvisno in nepristransko z zakonom ustanovljeno sodišče. Ustavno sodišče je namreč večkrat poudarilo, da osebam slabega premoženjskega stanja višina sodnih stroškov ne sme predstavljati nepremostljive ovire za dostop do sodišča, kar izhaja ne samo iz 23. člena URS, pač pa tudi iz načela enakosti pred zakonom in prepovedi diskriminacije po 14. členu URS.² ZBPP torej omogoča dejansko in učinkovito izvrševanje pravice do dostopa do sodišča vsakomur, ne glede na njegov premoženjski oz. socialni status ob ustavnem priznanju pravice do sodnega varstva kot človekove pravice in ob upoštevanju načela socialne države kot ustavne zahteve, ki se konkretizira tudi v vsebinski, materialni pravici do enakosti pred zakonom.³ Z ZBPP so tako celovito in sistemsko urejena vsa vprašanja, povezana z zagotavljanjem pravnega svetovanja in zastopanja po odvetniku in drugih, za to kvalificiranih osebah v smislu uresničevanja pravice do dostopa do sodišča.⁴ Država mora stranki zagotoviti strokovno pomoč, kadar je to nujno za dostop do sodišča s sredstvi iz proračuna.⁵

29ZBPP v 4. členu določa, da država skrbi za uresničevanje načela enake dostopnosti do sodnega varstva tako, da v proračunu zagotavlja sredstva za plačilo storitev osebam, ki so po tem zakonu pooblaščene za izvajanje pravne pomoči, da oprosti upravičence plačila stroškov postopka, da, če tako določa zakon, nudi davčne ali druge olajšave osebam, ki so po tem zakonu pooblaščene za izvajanje pravne pomoči, če se odpovedo plačilu za opravljene storitve, ter da zagotavlja sredstva in pogoje za organizacijo in delovanje služb in organov, pristojnih za vodenje postopkov in za odločanje o pravici do brezplačne pravne pomoči.

30Oblike in obseg brezplačne pravne pomoči določa prvi odstavek 26. člen ZBPP, ki določa, da se brezplačna pravna pomoč v isti zadevi lahko dodeli v obliki pravice do: 1. pravnega svetovanja, 2. za sestavo, overitev in potrditev listin o pravnih razmerjih, dejstvih in izjavah; 3. pravnega svetovanja in zastopanja za sklenitev izvensodne poravnave; 4. pravnega svetovanja in zastopanja v postopku pred sodišči na prvi in drugi stopnji; 5. pravnega svetovanja in zastopanja v zvezi z izrednimi pravnimi sredstvi; 6. pravnega svetovanja in zastopanja v zvezi z ustavno pritožbo; 7. pravnega svetovanja in zastopanja pred mednarodnimi sodišči; 8. pravnega svetovanja in zastopanja pri vložitvi pobude za oceno ustavnosti in 9. kot oprostitev plačila stroškov sodnega postopka.

31Za pravno svetovanje iz prvega odstavka 26. člena se šteje preučitev pravnega položaja in ustreznih pravnih predpisov zaradi seznanitve upravičenca z vsemi vprašanji in okoliščinami, ki so pomembne za njegove pravice, obveznosti in pravna razmerja ter o pogojih, obliki in vsebini pravnih sredstev in postopkov za njihovo zavarovanje (tretji odstavek 26. člena ZBPP). Za pravno zastopanje se šteje svetovanje in zastopanje v postopkih pred domačimi in mednarodnimi sodišči ter institucijami, ustanovljenimi za izvensodno poravnavanje sporov (četrti odstavek 26. člena ZBPP).

32Prosilec v podani prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči, skladno z zakonom, lahko navede obliko in obseg želene brezplačne pravne pomoči. V kolikor navedenega ne stori, pa odloča o tem pristojni organ za BPP po preučitvi zadeve in po lastnem preudarku (drugi odstavek 26. člena ZBPP). Tako se brezplačna pravna pomoč praviloma dodeli v obsegu, kot jo uveljavlja prosilec in za čas potreben glede na obliko, ki je bila dodeljena (prvi odstavek 28. člena ZBPP). Organ za BPP pa lahko določi drugačen obseg posameznih oblik brezplačne pravne pomoči, če oceni, da bo tudi s posameznimi oblikami brezplačne pravne pomoči dosežen pričakovani rezultat (prva alineja drugega odstavka 28. člena ZBPP) oziroma dodeli brezplačno pravno pomoč zaprošene oblike pravne pomoči le delno, tako, da dodelitev veže na končanje posameznih faz postopka v isti fazi npr. v prvi fazi samo za pravno svetovanje pred odvetnikom, v drugi fazi po nasvetu in priporočilu odvetnika, pravno svetovanje in zastopanje v postopku na prvi stopnji (druga alineja drugega odstavka 28. člena ZBPP).

33Iz navedene zakonske dikcije nedvoumno izhaja, da so naštete oblike pravne pomoči določene alternativno. To pomeni, da lahko prosilec za brezplačno pravno pomoč zaprosi bodisi zgolj za pravno svetovanje (ki med drugim vključuje svetovanje o obliki in vsebini pravnih sredstev in postopkov v konkretnih zadevah) bodisi za pravno svetovanje in zastopanje za sklenitev izvensodne poravnave bodisi za pravno svetovanje in zastopanje v postopku pred sodišči.

34Po ZBPP je iz utemeljenih razlogov moč zaprositi za prednostno obravnavo zadeve (35. člen ZBPP), organ pa lahko ob zakonskih pogojih dodeli nujno BPP (prvi odstavek 36. člena ZBPP).

35V skladu z 214. členom ZUP obrazložitev odločbe obsega: 1. razložitev zahtevkov strank in njihove navedbe o dejstvih; 2. ugotovljeno dejansko stanje in dokaze, na katere je le-to oprto; 3. razloge, odločilne za presojo posameznih dokazov; 4. navedbo določb predpisov, na katere se opira odločba; 5. razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločbo, in 6. razloge, zaradi katerih ni bilo ugodeno kakšnemu zahtevku strank.

36Obrazložitev odločbe mora biti takšna, da je iz nje razvidno, ali je bilo pravno relevantno dejansko stanje pravilno in popolno ugotovljeno ter ali je bilo na njegovi podlagi materialno pravo pravilno uporabljeno. Obrazložene morajo biti vse točke izreka.

37Če upravna odločba ne vsebuje obrazložitve v skladu z ZUP, je to bistvena kršitev določb postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP. Ta je podana, če se odločbe ne da preizkusiti. Gre za absolutno bistveno kršitev pravil postopka.

38Po pogledu v upravni spis sodišče pritrjuje tožniku, da je podal prošnjo za dodelitev izredne BPP - za popravek tožbe, kot to določa 3. točka izreka sklepa Okrožnega sodišča v Novem mestu z dne 25. 3. 2024. Navedel je, da je zadeva nujna, ker je vezana na rok.

39Sodišče ugotavlja, da iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja da želi tožnik z obravnavano Prošnjo ponovno doseči dodelitev BPP v zadevi v kateri mu je bila že izdana zavrnilna odločba in tudi trije sklepi o zavrženju. Po prepričanju toženke je ključnega pomena to, da se Prošnja tožnika nanaša na pravdno zadevo, ki se vodi pri Okrožnem sodišču v Novem mestu pod opravilno številko P 48/2020 ter, da se dejansko stanje in pravna podlaga, na katero tožnik opira zahtevek, nista spremenili. Navedena ugotovitev predstavlja neobrazloženo sklepno ugotovitev. To pomeni, da iz obrazložitve sklepa ni razvidno:

- na podlagi česa je toženka ugotovila, da se dejansko stanje in pravna podlaga, na katero tožnik opira zahtevek, nista spremenili, (zgolj navedba, da gre za opravilno številko P 48/202020 Okrožnega sodišča v Novem mestu temu standardu ne zadosti, predvsem upoštevaje vsebino Prošnje tožnika);

- ali je toženka upoštevala, da tožnik prosi za odobritev izredne BPP, (upoštevaje vsebino njegove prošnje in zakonskih določil ZBPP);

- ali je toženka upoštevala, da je dolžnik navedel, da je zadeva nujna zaradi vezanosti na rok ( 35. člen ZBPP);

- ali je toženka pri svoji presoji upoštevala da ZBPP pozna več oblik BPP in različen obseg dodelitve BPP ter različne stopnje nujnosti odločanja ter;

- ali je toženka upoštevala, da je tožnik podal več različnih prošenj za dodelitev BPP in sicer za popolnoma različne vloge, različen namen in popolnoma različne pravne akte, čeprav vse v zadevi opravilne številke P 48/2020 Okrožnega sodišča v Novem mestu.

40Povedano drugače: na podlagi obrazložitve sklepa toženke ni mogoče ugotoviti, kako, zakaj oz. na podlagi česa je zaključila, da se dejansko stanje in pravna podlaga, na katero se opira tožnik nista spremenili ter ali je pri svoji presoji upoštevala določila ZBPP. Toženka bi tako šele ob pravilni uporabi zakonskih določil lahko izpeljala zaključek, ki bi ga bilo moč preizkusiti. To pomeni, da je v tem delu obrazložitev sklepa tako pomanjkljiva, da je sodišče ne more preizkusiti, kar glede na gornje ugotovitve sodišča predstavlja absolutno bistveno kršitev pravil postopka.

K II. Točki izreka

41Tožba ni dovoljena.

42Sodišče mora ob predhodnem preizkusu tožbe preizkusiti, ali ni podan kateri od razlogov iz 1. do 8. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1. Na te razloge mora, kot določa drugi odstavek 36. člena ZUS-1, paziti po uradni dolžnosti, ves čas trajanja postopka.

43V skladu z 2. členom ZUS-1 odloča sodišče v upravnem sporu o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v pravni položaj tožnika, o zakonitosti drugih aktov pa le, če tako določa zakon (prvi odstavek 2. člena ZUS-1). V skladu s 4. členom ZUS-1 sodišče v upravnem sporu odloča tudi o zakonitosti posamičnih aktov in dejanj, s katerimi organi posegajo v človekove pravice in temeljne svoboščine posameznika, če ni zagotovljeno drugo sodno varstvo (prvi odstavek 4. člena ZUS-1).

44Iz navedenega izhaja, da se sodno varstvo v upravnem sporu zagotavlja na dveh različnih podlagah, in sicer po 2. členu, ko gre za (t. i. redni) upravni spor o zakonitosti upravnega akta (kdaj gre za tak akt, je opredeljeno v drugem odstavku tega člena), ali na podlagi 4. člena, ki pa je dopustno le, če zoper posamične akte in dejanja organov, s katerimi je poseženo v človekove pravice in temeljne svoboščine, ni zagotovljeno drugo sodno varstvo (subsidiarni upravni spor).

45Tožnik tudi po prejetih pojasnilih s strani sodišča navaja, da vlaga tožbo tako po 2. kot po 4. členu ZUS-1. Iz navedenega je dovolj jasno razvidno, da tožnik vlaga tožbo zaradi varstva ustavnih pravic, saj se izrecno sklicuje na 4. člen ZUS-1 in drugi odstavek 33. člena istega zakona in v tožbi smiselno zatrjuje kršitve z ustavo zagotovljenih pravic, ker mu ni bila dodeljena brezplačna pravna pomoč za zastopanje v zvezi z odškodninsko tožbo zoper državo, ki se vodi pred Okrožnim sodiščem v Novem mestu pod opr. št. P 48/2020.

46Po 4. členu ZUS-1 odloča sodišče o zakonitosti posamičnih aktov in dejanj, s katerimi organi posegajo v človekove pravice in temeljne svoboščine posameznika, če ni zagotovljeno drugo sodno varstvo. Sodno varstvo na navedeni pravni podlagi je torej mogoče doseči le, če prizadeti osebi ni na razpolago drugo sodno varstvo, s katerim bi bilo mogoče učinkovito odpraviti zatrjevane nezakonitosti, ki hkrati pomenijo poseg v človekove pravice, ali kako drugače pred sodiščem doseči varstvo njenih pravic ali pravnih koristi. Sodno varstvo zoper upravni akt iz 2. člena ZUS-1 pa je "drugo sodno varstvo" v smislu 4. člena tega zakona.⁶

47O tožnikovi prošnji za dodelitev BPP je bilo torej odločeno s posamičnim upravnim aktom, to je s sklepom Okrožnega sodišča v Krškem Bpp 383/2024-3 z dne 5. 9. 2024 in tožnik očitek o kršitvah ustavnih pravic lahko uveljavlja v okviru rednega upravnega spora na podlagi 2. člena ZUS-1. V obravnavanem primeru je tožnik s takšnim zahtevkom uspel.

48Navedeno pomeni, da niso izpolnjene procesne predpostavke za vodenje subsidiarnega upravnega spora, zato je sodišče tožbo v tem delu zavrglo (točka I., II., III. točka tožbenega zahtevka).

Sklepno

49Glede na gornje ugotovitve sodišča je izpodbijana odločba nezakonita že iz razloga, ker je bila v postopku za dodelitev BPP storjena bistvena kršitev določb postopka, ki sama zase pomeni kršitev procesnih jamstev, zagotovljenih v okviru procesnih jamstev iz 22. člena URS in 9. člena ZUP kamor sodi tudi pravica stranke, da se v postopku izjavi in ker se izpodbijane odločbe ne da preizkusiti.

50Ker je bilo potrebno tožbi ugoditi že zaradi predhodno navedenih bistvenih kršitev določb postopka, se sodišče do (vseh) ostalih (obsežnih) tožbenih ugovorov ni opredeljevalo.

51Sodišče sodi, da so bile v obravnavani zadevi pri izdaji izpodbijane odločbe o ukrepih storjene bistvene kršitve določb postopka, posledično je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno. Izpodbijana odločba je nepravilna in nezakonita, zato jo je sodišče na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 odpravilo in zadevo vrnilo prvostopenjskemu organu v ponovni postopek.

52Glede na gornje ugotovitve sodišča je po ZBPP možna pridobitev več oblik in obsegov pravne pomoči, ki se lahko odobrijo tudi v isti zadevi, določena pa je tudi različna stopnja nujnosti odločanja. Upoštevaje vsebino Prošnje tožnika naj toženka v ponovnem postopku tožniku omogoči pravico do izjave in na podlagi stališč sodišča iz te sodbe (četrti odstavek 64. člena ZUS-1) izda odločbo, ki jo bo moč preizkusiti.

Glede oprostitve plačila sodne takse

53Sodišče še pojasnjuje, da se v skladu s šestim odstavkom 10. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1) sodna taksa v zadevah dodelitve BPP ne plača.

¹ Polonca Kovač, Komentar ZUP, 1. knjiga, stran 139.
² Tako sklepa Ustavnega sodišča RS, Up 40/97 z dne 7. 3. 1997 in Up 103/97 z dne 26. 2. 1998.
³ Tako Aleš Galič, oprostitev stroškov in brezplačno pravno pomoč v pravdnem postopku kot izraz načela socialne države, Pravnik št. 4-5, 1998.
⁴ Več o tem dr. Aleš Galič: Pravica do sodnega varstva v novejši praksi evropskega sodišča za človekove pravice, Pravosodni bilten št. 4/2013 str. 83 do 113 in Ustavno procesno pravo, GV založba, Ljubljana, 2004, str. 87 do 88
⁵ Več o tem Predlog zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) - EPA 1301 št. 751-01/99-1 z dne 31. 8. 2000.
⁶ Tako ustaljena sodna praksa, glej npr. sklepe Vrhovnega sodišča RS I Up 228/2021 z dne 8. 12. 2021, I Up 152/2021 z dne 25. 8. 2021, I Up 11/2016 z dne 27. 1. 2016 in I Up 165/2019 z dne 9. 10. 2019.