28. člen ZBPP

BPP se upravičencu glede na izrek odločbe o dodelitvi BPP ni odobrila za vsako posamezno pravno sredstvo ali procesno dejanje posebej (npr. vložitev predloga za zavarovanje), ampak le-ta spadajo v okvir odobrene BPP v zvezi z odločanjem o predlagani začasni odredbi. BPP se praviloma odobri za določeno zadevo in ne za vsako posamezno pravno sredstvo v okviru iste zadeve. Postopek pred sodiščem je kontinuiran proces, v katerem se z aktivnim delovanjem vseh udeležencev (sodišča in strank) ustvarja procesni okvir, v katerem se nato zgradi materialno pravna oziroma vsebinska podlaga odločitve. Procesna dejanja ene stranke niso zgolj posamezna opravila, ampak tvorijo procesno celoto.

Ob upoštevanju dejstva, da ob vložitvi zahteve za obnovo kazenskega postopka še ni jasno, kakšna bo odločitev zunajobravnavnega senata, je po presoji sodišča dopustno dodeliti brezplačno pravno pomoč samo za to fazo postopka, t. j. za odločanje zunajobravnavnega senata o obnovi postopka kot izrednem pravnem sredstvu zoper pravnomočno odločitev kazenskega sodišča. Neutemeljene so tožbene navedbe, da postopek v zvezi z obnovo postopka in kazenski postopek potekata na isti (prvi) stopnji sojenja in da gre zato za isto fazo postopka, saj imata zunajobravnavni senat (četudi je le-ta organiziran znotraj istega stvarno in krajevno pristojnega sodišča) in senat kazenskega sodišča oziroma sodnik posameznik v kazenskem postopku na prvi stopnji bistveno različne pristojnosti, pri čemer zunajobravnavni senat v zakonsko določenih primerih odloča tako o pritožbah zoper sklepe prvostopnega sodišča kot tudi o nekaterih drugih vprašanjih, vezanih na kazenski postopek pred sodiščem prve stopnje.

Državno odvetništvo kot tožnik ugovarja, da je toženka nepravilno preučila izpolnjevanje pogojev za dodelitev BPP glede pravnega svetovanja in zastopanja pred sodiščem druge stopnje in pred VSRS ter posledično v tem delu preuranjeno in neobrazloženo dodelila izredno BPP prosilcu. Glede drugostopenjskega postopka in postopka pred VSRS (za katera ni dvoma, da se zoper prosilca (še) ne vodita) toženka ni podala nobenih razlogov, zakaj je prošnji ugodila tudi v tem obsegu. V trenutni fazi postopka, ko prvostopenjski postopek še ni končan, po oceni sodišča zadošča, tako kot to zatrjuje tudi tožnik, da je BPP za prosilca nujna in sorazmerna le glede trenutnega kazenskega postopka pred sodiščem prve stopnje, saj bo po oceni sodišča že z dodeljeno obliko BPP pred sodiščem prve stopnje v trenutni fazi zadeve dosežen pričakovani rezultat, ne pa šele v še negotovi fazi postopka pred sodiščem druge stopnje in VSRS.

Omejevanje brezplačne pravne pomoči zgolj na eno procesno dejanje v postopku (vložitev tožbe, vložitev posamezne vloge, zastopanje na enem samem naroku) ne omogoča kakovostnega pravnega svetovanja in zastopanja. Postopek pred sodiščem je kontinuiran proces, kjer se z aktivnim delovanjem vseh udeležencev (sodišča in strank) ustvarja procesni okvir, v katerem se nato zgradi materialna oziroma vsebinska podlaga odločitve. V tem smislu procesna dejanja ene stranke niso zgolj posamezna opravila, ampak tvorijo procesno celoto. Zato praviloma pravna pomoč pomeni podporo in strokovno pomoč stranki skozi celoten postopek na eni stopnji, saj je le na ta način omogočeno, da ustrezno procesno reagira, ko je to potrebno in zahtevano.

Omejevanje brezplačne pravne pomoči zgolj na eno procesno dejanje v postopku (vložitev tožbe, vložitev posamezne vloge, zastopanje na enem samem naroku) ne omogoča kakovostnega pravnega svetovanja in zastopanja. Postopek pred sodiščem je kontinuiran proces, kjer se z aktivnim delovanjem vseh udeležencev (sodišča in strank) ustvarja procesni okvir, v katerem se nato zgradi materialna oziroma vsebinska podlaga odločitve. V tem smislu procesna dejanja ene stranke niso zgolj posamezna opravila, ampak tvorijo procesno celoto. Zato praviloma pravna pomoč pomeni podporo in strokovno pomoč stranki skozi celoten postopek na eni stopnji, saj je le na ta način omogočeno, da ustrezno procesno reagira, ko je to potrebno in zahtevano.

Organ za BPP zavrnitev tožničine prošnje za BPP utemeljuje tudi z razlogovanjem, da je tožnica kot oškodovanka glede na podatke kazenskega spisa sposobna sama pojasniti dejansko stanje (kar utemeljuje z navedbami, da je tožnica podala podroben opis dejanskega stanja na policiji ter zaprosila za podaljšanje ukrepa prepovedi približevanja). Ti razlogi organa za BPP pa, glede na to, da je tožnica prosila za BPP tudi za sestavo in vložitev premoženjskopravnega zahtevka, upoštevajoč stališča iz sodbe Vrhovnega sodišča RS, X Ips 19/2022 z dne 1. 2. 2022 (na katero se sicer sklicuje tudi toženka v odgovoru na tožbo) po presoji sodišča ne zadoščajo za utemeljitev zavrnitve prošnje za BPP v tem delu.

V obravnavani zadevi je tožnica prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči vložila v zvezi s postopkom priznanja tuje odločbe. Overjen prevod tuje sodne odločbe predstavlja predmet obravnavanja v postopku priznanja. Toženka je zato neutemeljeno in brez pravne podlage tožnici zavrnila prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči v delu, ki se nanaša na stroške prevoda tuje sodne odločbe, za priznanje katere je tožnica sprožila postopek.

Da je bila torej že v času vložitve prošnje za BPP dne 10. 1. 2022 (sklep o zavrženju tožbe je sicer postal pravnomočen dne 19. 1. 2022) res potrebna nova vložitev tožbe, med strankama sploh ni bilo sporno. Neutemeljeno je sklicevanje tožnice, da je njen pooblaščenec sodišče že v sporočilu z dne 8. 5. 2022 obvestil o vloženi tožbi, saj takšna vsebina iz sporočila ne izhaja. Obvestilo se je nanašalo na tožbo, ki je bila takrat že zavržena, in je bilo nesporno treba vložiti novo. Ob takem stanju stvari je torej II. točka izreka odločbe Bpp 96/2022 z dne 12. 7. 2022 pravilno naložila obveznost vložitve tožbe in obvestitve, posledično pa je pravilna tudi izpodbijana odločba z dne 6. 3. 2024. Nenazadnje je treba upoštevati tudi, da se niti tožnica niti njen pooblaščenec nista odzvala na izrecen poziv tožene stranke Bpp 96/2022 z dne 23. 6. 2023 o izpolnitvi pogoja iz II. točke odločbe z dne 12. 7. 2022, česar v tožbi ne prerekata.

Zaključek organa za BPP o zavrnitvi prošnje za BPP za postopek izvensodnega poravnavanja je napačen oziroma vsaj preuranjen, saj je sodišče v sporih zaradi plačila odškodnine, kot je spor na podlagi vložene tožbe tožnika, ki je v teku, dolžno ponuditi strankam možnost mediacije, kar pomeni, da sta bili stranki te pravdne zadeve verjetno pozvani na sodelovanje v mediaciji. Iz obrazložitve ne izhaja konkretizirano, katere primere sodne prakse za podobne poškodbe je organ za BPP uporabil za primerjavo s poškodbami tožnika (ki so posledica škodnega dogodka z dne 31. 1. 2024), hkrati v razlogih odločbe poškodbe, ki jih je utrpel tožnik, tudi niso konkretizirano opredeljene. Navedeno je le, da je ''med drugim utrpel hude poškodbe glave''.

Ni nujno, da toženka vedno sledi predlogu prosilca glede obsega zaprošene BPP in lahko določi manjši obseg, vendar pa tega ne sme storiti brez razloga. Razlog, zaradi katerega toženka lahko določi ožji obseg, je ocena, da bo tudi z dodelitvijo BPP za vložitev navedenega predloga v nepravdnem postopku pričakovani rezultat dosežen. Po presoji sodišča po preučitvi zadeve in glede na okoliščine zadeve toženka ni upoštevala, da bi bil dosežen pričakovan rezultat tudi na drug način, ne le s potrditvijo s sporazuma in dogovora med staršema s strani sodišča. Ker se za sporazumno ločitev vloži skupni predlog s strani obeh zakoncev in ker o stroških v tem postopku sodišče odloči po prostem preudarku, sodišče ocenjuje, da je toženka ravnala pravilno, ko je tožnici, ki je sicer edina od zakoncev zaprosila za dodelitev BPP, priznala plačilo polovice stroškov sestave predloga za sporazumno razvezo.

Izpodbijana odločba je pomanjkljivo obrazložena, kar je po oceni sodišča deloma tudi posledica nepravilno uporabljena pooblastila na podlagi diskrecijske pravice. Po navedenem sodišče pritrjuje tožniku, da odločba v izpodbijanem delu ne dosega standarda obrazloženosti, da bi jo bilo mogoče preizkusiti.

Toženka ima pravno podlago, da v fazi, ko teče postopek pred sodiščem prve stopnje, še ne dodeli sicer zaprošene brezplačne pravne pomoči v obliki pravnega svetovanja in zastopanja pred sodiščem na drugi stopnji, dokler postopek na prvi stopnji ni končan. Ne glede na zavrnilno odločitev bo imel namreč tožnik ob spremembi upoštevanih okoliščin možnost z novo prošnjo uveljavljati nadaljnjo brezplačno pravno pomoč za postopek pred sodiščem na drugi stopnji, kolikor bo to potrebno.

Ker je namen pravne pomoči po ZBPP in ZKP enak, je zato tudi po ZBPP utemeljena dodelitev BPP v enakem obsegu in obliki, kot bi bil prosilec do te pravne pomoči upravičen na podlagi določil ZKP, pri čemer je prosilec pri dodelitvi pravne pomoči po ZBPP lahko uresničil še pravico do izbire odvetnika. Vprašanje obsega dodelitve BPP se bo v primeru, če si bo obdolžene zagovornica izbral sam, reševalo na podlagi ZBPP, v primeru, da je zagovornik postavljen po uradni dolžnosti, pa po specialni ureditvi iz ZKP. V trenutni fazi postopka, ko se drugostopenjski postopek še ne vodi, po oceni sodišča zadošča, da se je prosilcu dodelila le BPP pred sodiščem prve stopnje, saj bo po oceni sodišča že z dodeljeno obliko BPP pred sodiščem prve stopnje v trenutni fazi zadeve dosežen pričakovani rezultat. Toženka je s svojo odločitvijo glede dodelitve BPP v obsegu pred Vrhovnim sodiščem RS presegla prosilčevo prošnjo, v obsegu pred sodiščem druge stopnje pa ni opravila ustrezne presoje objektivnega pogoja.

Iz obrazložitve izpodbijane odločbe ne izhaja, zakaj je toženka prosilcu dodelila izredno BPP tudi pred sodiščem II. stopnje in pred Vrhovnim sodiščem RS, za katera med strankama in prizadeto stranko ni dvoma, da se zoper prosilca (še) ne vodita.

Toženka je razloge podala izrecno le glede dodelitve BPP pred sodiščem I. stopnje, ni pa navedla razlogov glede dodelitve BPP pred sodiščem II. stopnje in pred Vrhovnim sodiščem RS. BPP za tožnika je nujna in sorazmerna le glede trenutnega postopka preiskave in v nadaljnjem kazenskem postopku pred sodiščem I. stopnje, ne pa šele v še negotovi fazi postopka pred sodiščem II. stopnje, zato je sodišče tožbi ugodilo in v izpodbijanem delu I. točke izreka glede dodelitve BPP pred sodiščem II. stopnje odločbo odpravilo ter v tem delu predlog prosilca zavrnilo. S svojo odločitvijo glede dodelitve BPP v obsegu pred Vrhovnim sodiščem RS je presegla prosilčevo prošnjo, zato je v tem delu sodišče tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo v tem obsegu izreka odpravilo.

Glede na položaj tožnika je toženka pravilno ocenila, da tožnik potrebuje pravno svetovanje v takšni obliki, da se bo seznanil s svojim pravnim položajem in pravicami. Kolikor bo postavljen odvetnik ocenil, da se bo postopek nadaljeval, pa bo lahko tožnik ponovno zaprosil za BPP v obliki pravnega svetovanja in zastopanja v navedeni zadevi.

Iz obrazložitve odločbe ni razvidno v katerem delu je organ predlog za BPP zavrnil.

Toženka je prosilcu odobrila BPP v večjem obsegu, kot je bila zaprošena, prav tako ni obrazložila svoje odločitve glede dodelitve BPP za zastopanje pred višjim sodiščem ter Vrhovnim sodiščem RS.

Toženka je pravilno ugotovila, da je bilo o prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči v obliki pravnega svetovanja in zastopanja v postopku pred sodiščem prve stopnje v navedeni kazenski zadevi že pravnomočno odločeno. Zato je toženka ponovno prošnjo v tem delu utemeljeno zavrgla glede na določbo iz prve povedi 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP.

Tožnikovi tožbeni ugovori se nanašajo predvsem na materialni položaj, pri čemer zatrjuje, da izpolnjuje materialni (t.i. subjektivni) kriterij za dodelitev BPP. Tovrstni tožbeni ugovori pa so za obravnavano zadevo brezpredmetni, saj iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je toženka ugotovila, da tožnik materialni kriterij za dodelitev BPP izpolnjuje, zato mu je tudi dodelila redno BPP v obsegu kot izhaja iz I. točke izreka izpodbijane odločbe, s sporno II. točko izreka pa je dodelitev BPP zavrnila iz drugega razloga, in ne zato, ker tožnik ne bi izpolnjeval materialnega kriterija.