VSM Sklep I Cpg 30/2025

I. Pritožbi se ugodi, sodba sodišča prve stopnje se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da je tožena stranka (v nadaljevanju toženka) dolžna priznati tožeči stranki (v nadaljevanju tožnica), da je upravičena zahtevati poplačilo zneska 800.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od zneska 350.000,00 EUR od dne 25. 7. 2018 dalje do plačila in od zneska 450.000,00 EUR od dne 25. 8. 2023 dalje do plačila, s stroški postopka ter dopustiti poplačilo te terjatve z izvršbo v vrstnem redu hipoteke ID pravice ... na njene zastavljene nepremičnine, in sicer z ugotovitvijo vrednosti teh nepremičnin, s prodajo nepremičnin in poplačilom tožnice iz zneska, dobljenega s prodajo, vse v roku 15 dni (I. točka izreka). Sklenilo je, da je toženka dolžna plačati tožnici njene pravdne stroške v višini 5.193,63 EUR v roku 15 dneh po prejemu pisnega odpravka sodne odločbe sodišča prve stopnje, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi prvega dne po preteku izpolnitvenega roka dalje do plačila (II. točka izreka).

2Zoper takšno odločitev se pritožuje toženka iz vseh pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Graja odločitev sodišča prve stopnje, ki ni prekinilo predmetnega pravdnega postopka. Navaja, da je toženka kot ena od tožečih strank pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani vložila tožbo, s katero zatrjuje, da je maksimalna hipoteka prenehala, zaradi česar zahteva izbris maksimalne hipoteke pri nepremičninah, zoper katere je tožnica vložila hipotekarno tožbo. Od rešitve tega predhodnega vprašanja pred sodiščem v Ljubljani je odvisno, kakšna bo meritorna odločitev o glavni stvari v predmetni pravdi, zaradi česar je v skladu s 206. členom ZPP utemeljeno predlagala, da sodišče prve stopnje postopek prekine in počaka, da bo vprašanje glede prenehanje hipoteke rešeno v drugem postopku. Pri tem se sodišče prve stopnje tudi ni ukvarjalo s predhodnim vprašanjem, ali je maksimalna hipoteka prenehala. Izpostavlja odločitev Okrožnega sodišča v Celju opr. št. P 550/2018 z dne 10. 10. 2024, ki je v enaki zadevi postopek prekinilo do rešitve predhodnega vprašanja. Nasprotuje aktivni legitimaciji tožnice in se sklicuje na določbo četrtega odstavka 146. člena Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ). Na podlagi navedene določbe je prenos maksimalne hipoteke pri odstopu terjatve izključen, zaradi česar tožnica pri odstopu terjatve iz A. ni mogla pridobiti maksimalne hipoteke. Tožnica v zemljiški knjigi tudi ni vpisana kot hipotekarni upnik in ni vpisana kot imetnica hipoteke, saj je še vedno vknjižen A. d.d. V nadaljevanju pritožbe navaja obsežne pritožbene razloge, s katerimi utemeljuje stališče, da je hipoteka prenehala na podlagi 1., 2. in 6. alineje drugega odstavka 154. člena SPZ. V tej zvezi uveljavlja tudi, da sodišče prve stopnje ni izvedlo dokazov, ki jih izpostavlja v zadnjem odstavku 11. strani pritožbe. S tem, ko se sodišče prve stopnje ni izreklo o vseh navedbah toženke o prenehanju hipoteke, ki so bile navedene v tožbi VII Pg 1377/2024 z dne 28. 9. 2024, je po mnenju pritožbe kršilo pravico toženke do izjave, s čimer je podana kršitev iz 22. člena Ustave RS. Zahteva povrnitev pritožbenih stroškov.

3Tožnica je odgovorila na pritožbo tožnice. Pritožbena izvajanja prereka in predlaga zavrnitev pritožbe. Zahteva povrnitev stroškov odgovora na pritožbo.

4Pritožba je utemeljena.

5V skladu z določilom 350. člena ZPP je sodišče druge stopnje preizkusilo izpodbijano sodbo v okviru pritožbenih razlogov in po uradni dolžnosti glede bistvenih kršitev določb postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. (razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje), 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ter uporabe materialnega prava. Po tako opravljenem preizkusu je ugotovilo naslednje:

6Sodišče druge stopnje uvodoma pritrjuje zaključku sodišča prve stopnje, da je v obravnavani zadevi podana aktivna legitimacija tožnice. Sodišče prve stopnje je v tej zvezi v 20. točki obrazložitve izpodbijane sodbe ugotovilo, da je maksimalna hipoteka zastavnega upnika C. d.d. pravno veljavno prešla na novega zastavnega upnika A. d.d., kot je bila odstopljena terjatev iz naslova kreditne pogodbe reg. št. 3068/101000016/MM z dne 15. 7. 2010 z vsemi povezanimi stranskimi pravicami in sklenjeni pogodbi o potrditvi odstopa z dne 25. 4. 2014 in pripadajočimi dodatki. Nadalje je v točkah 22 in 24 obrazložitve izpodbijane sodbe glede v pritožbi spornega prehoda maksimalne hipoteke zastavnega upnika A. d.d. na novega zastavnega upnika B. d.d. (tožnice) ugotovilo, da je Okrožno sodišče v Ljubljani s sklepom opr. št. Srg 2022/76730 z dne 30. 12. 2022 iz sodnega registra izbrisalo A. d.d. zaradi pripojitve k prevzemni družbi B. d.d. po pogodbi o pripojitvi z dne 28. 10. 2022. V tej zvezi je pojasnilo, da iz drugega odstavka 1. člena Uredbe o pravnem nasledstvu A. izhaja, da se pravno nasledstvo A. izvede kot poenostavljena pripojitev A. kot prevzete družbe k B. d.d. kot prevzemni družbi v skladu z določili Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju ZGD-1).

7Iz tega razloga se je glede presoje pravnih posledic pripojitve pravilno oprlo na določbo šestega odstavka 580. člena ZGD-1, na podlagi katerega z združitvijo preide na prevzemno družbo vse premoženje ter pravice in obveznosti prevzete družbe. Prevzemna družba kot univerzalni pravni naslednik vstopi v vsa pravna razmerja, katerih subjekt je bila prevzeta družba. Na tej podlagi je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je maksimalna hipoteka zastavnega upnika A. d.d. pravno veljavno prešla na novega zastavnega upnika B. d.d. kot zavarovanje, katero predstavlja del premoženja prevzete družbe A. d.d. na prevzemno družbo B. d.d., katera je kot univerzalni pravni naslednik vstopila v vsa pravna razmerja, katerih subjekt je bila prevzeta družba.¹

8V tem kontekstu pritožba materialno pravno neutemeljeno uveljavlja, da je bil na podlagi določila četrtega odstavka 146. člena SPZ prenos maksimalne hipoteke med družbo A. d.d. in B. d.d. izključen.² Navedeno določilo namreč po prepričanju sodišča druge stopnje pride v poštev pri prenosu le ene ali več posameznih terjatev iz pogodbenega razmerja s cesijo, ki jo Obligacijski zakonik (v nadaljevanju OZ) v prvem odstavku 417. člena opredeljuje kot pogodbo, ki jo upnik sklene s kom tretjim, s katero prenese nanj svojo terjatev. Ker gre v primeru pogodbe o pripojitvi z dne 28. 10. 2022 za korporacijski pravni posel, na podlagi katerega je prišlo do spremembe oziroma prenehanje korporacijskega razmerja z vsebino, ki je določena v drugem odstavku 581. členu ZGD-1,³ po prepričanju sodišča druge stopnje v obravnavanem primeru ne gre uporabiti določbe četrtega odstavka 146. člena SPZ, ki pride v poštev samo v primeru odstopa terjatev, zavarovane z maksimalno hipoteko. Tožnica kot univerzalna pravna naslednica A. d.d. je zato aktivno legitimirana za uveljavitev predmetnega tožbenega zahtevka, in sicer ne glede na to, da je v zemljiški knjigi kot imetnica hipoteke z ID znakom ... še vedno vknjižena njena pravna prednica.⁴

9Sodišče druge stopnje pritrjuje procesni odločitvi sodišča prve stopnje, ki na predlog toženke ni prekinilo predmetnega pravdnega postopka. Toženka je predlog za prekinitev postopka utemeljevala z navedbami, da je pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani v zadevi opr. št. VII Pg 1377/2024 kot ena izmed osmih tožečih strank vložila tožbo, s katero uveljavlja zahtevek zaradi prenehanja in izbrisa maksimalne hipoteke na nepremičnini, katera je predmet hipotekarne tožbe v predmetni zadevi. Iz tega razloga po njenem mnenju odločitev o prenehanju maksimalne hipoteke v skladu s prvim odstavkom 13. člena ZPP predstavlja prehodno vprašanje, ki se rešuje v drugem postopku, zato bi moralo prvostopno sodišče pravdni postopek prekiniti do odločitve Okrožnega sodišča v Ljubljani. Sodišče prve stopnje navedenemu predlogu ni ugodilo z obrazložitvijo, da smatra, da prenehanje maksimalne hipoteke ni predhodno vprašanje, katero bi se moralo reševati v drugem postopku, saj je že del naslovne pravde s hipotekarno tožbo.

10Sodišče druge stopnje tem razlogom pritrjuje in glede pritožbenih navedb, da je zmotna odločitev sodišča prve stopnje o tem, da ne bo prekinilo postopka, odgovarja, da po 1. točki prvega odstavka 206. člena ZPP sodišče odredi prekinitev postopka, če sklene, da ne bo samo reševalo predhodnega vprašanja (13. člen).⁵ Predhodno vprašanje predstavlja vprašanje o obstoju ali neobstoju kakšne pravice oziroma pravnega razmerja, od rešitve katerega je odvisna meritorna odločitev o glavni stvari. Sodišče mora pri reševanju predhodnih vprašanj ravnati v skladu z načelom ekonomičnosti, smotrnosti in pospešitve postopka ter upoštevati pravico do sodnega varstva brez nepotrebnega odlašanja (23. člen Ustave RS).⁶ Načelo ekonomičnosti in smotrnosti torej narekuje prekinitev postopka do pravnomočne odločitve v drugem postopku zlasti takrat, ko je za pričakovati, da bo zadeva tam kmalu rešena. Če pa se je postopek komaj začel, prekinitev ni racionalna. Prekinitev postopka namreč pomeni zastoj za nedoločen čas, kar omejuje ustavno in konvencijsko pravico stranke do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. V opisanih okoliščinah glede stanja obeh postopkov, bi bila prekinitev obravnavanega postopka tudi po oceni pritožbenega sodišča nesmotrna in nepravilna (še zlasti zaradi varstva pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja). Prekinitev postopka je bila neracionalna, saj se je po zatrjevanju toženke v pripravljalni vlogi z dne 16. 9. 2024 postopek pred Okrožnim sodiščem v zadevi opr. št. VII Pg 1377/2024 z vložitvijo nove tožbe šele začel in bi čakanje na odločitev v tem postopku pomenilo nesorazmeren zastoj v predmetni pravdi.⁷

11Pravilna je torej odločitev sodišča prve stopnje, da bo samo reševalo predhodno vprašanje, s katerim toženka uveljavlja, da je maksimalna hipoteka prenehala, vendar je v tem kontekstu utemeljena pritožbena graja, ki sodišču prve stopnje očita, da se s presojo tega vprašanja ni vsebinsko ukvarjalo. Izpodbijana sodba ima zato pomanjkljivosti, zaradi kateri se ne more preizkusiti, ker ne vsebuje razlogov o odločilnih dejstvih. Sodišče druge stopnje iz tega razloga zaključuje, da je zvezi z zaključkom sodišča prve stopnje, da navedbe toženke o poplačilu terjatve, kot jih navaja v pripravljalni vlogi z dne 16. 9. 2024, niso podprte z materialnimi dokazi (52. točka obrazložitve izpodbijane sodbe), podana bistvena kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj se sodišče prve stopnje pri tem ni vsebinsko opredelilo do navedbe toženke, da je bila terjatev tožnice poplačana, zaradi česar je maksimalna hipoteka prenehala v skladu s 1. in 2. alinejo drugega odstavka 154. člena SPZ.

12Zaradi izpostavljene bistvene kršitve določb pravdnega postopka je sodišče druge stopnje izpodbijano sodbo razveljavilo na podlagi prvega odstavka 354. člena ZPP in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Po oceni sodišča druge stopnje ni pogojev za sprejem končne odločitve o (ne)utemeljenosti zahtevka tožnice. Gre namreč za ugotovljeno kršitev, ki je pred sodiščem druge stopnje ni mogoče odpraviti, in to ne glede na določbo drugega odstavka 354. člena ZPP. V obravnavanem primeru je pri presoji razmerja med varstvom pravice do pritožbe in varstvom pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanje potrebno predvsem upoštevati, da bi sodišče druge stopnje navedbe in dokaze toženke o prenehanju maksimalne hipoteke in uporabi 154. člena SPZ prvič presojalo in izvedlo šele v pritožbenem postopku. Ob upoštevanju testa sorazmernosti glede varstva ustavnih pravic v obravnavanem primeru je tako sodišče druge stopnje prepričano, da procesnih napak z dopolnjevanjem dokaznega postopka ne more odpraviti sodišče druge stopnje, saj ima stranka pravico do poštenega postopka na vseh stopnjah sojenja. V nasprotnem primeru, t. j. če bi samo odpravilo ugotovljene kršitve, bi bile stranke prikrajšane za pravico do pravnega sredstva (333. člen ZPP v zvezi z 25. členom Ustave RS).

13Glede na izid pritožbenega postopka (razveljavitev izpodbijane sodbe) sodišče druge stopnje tudi ne odgovarja na vse nadaljnje pritožbene navedbe o prenehanju maksimalne hipoteke, saj za presojo sodišča druge stopnje niso bile več odločilne in se pritožbeno sodišče z njimi ni ukvarjalo (prvi odstavek 360. člena ZPP).

14V novem sojenju bo sodišče prve stopnje moralo odpraviti opisane pomanjkljivosti v že nakazani smeri, pri čemer bo moralo najprej obravnavati in se opredeliti do ugovora tožnice, da so bile navedbe toženke v pripravljalni vlogi z dne 16. 9. 2024 o prenehanju maksimalne hipoteke na podlagi 1., 2. in 6. alineje drugega odstavka 254. člena SPZ v skladu s 286. členom ZPP, prepozne.

15V posledici odločitve sodišča druge stopnje o glavni stvari je bilo treba razveljaviti tudi stroškovni izrek, saj bo pravdni uspeh znan šele s končno odločbo.

16V skladu z tretjim odstavkom 165. člena ZPP je pritožbeno sodišče odločitev o priglašenih pritožbenih stroških pridržalo za končno odločbo.

¹ Glej točko 22 - 27 obrazložitve izpodbijane sodbe.
² Četrti odstavek 146. člena SPZ določa, da je v primeru odstopa terjatve, zavarovane z maksimalno hipoteko, prenos hipoteke izključen.
³ Stališče, da pogodba o pripojitvi predstavlja korporacijski pravni posel, je zastopano v pravni teoriji oziroma Velikem komentarju Zakona o gospodarskih družbah, GV Založba, Ljubljana 2014, 3. knjiga, str. 239.
⁴ Sodišče druge stopnje se glede pritožbenih navedb o učinkih vpisa hipoteke v zemljiško knjigo v celoti sklicuje na 47. točko obrazložitve izpodbijane sodbe, saj razloge sodišča prve stopnje v tej zvezi povzema kot pravilne in jim ni kaj za dodati.
⁵ Kadar je odločba sodišča odvisna od predhodne rešitve vprašanja, ali obstaja kakšna pravica ali pravno razmerje (predhodno vprašanje), pa o njem še ni odločilo sodišče ali kakšen drug pristojen organ, lahko sodišče samo reši to vprašanje, če ni s posebnimi predpisi drugače določeno (prvi odstavek 13. člena ZPP). Rešitev predhodnega vprašanja ima pravni učinek samo v pravdi, v kateri je bilo vprašanje rešeno (drugi odstavek 13. člena ZPP).
⁶ Glej V. Rijavec, Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 2. knjiga, GV Založba, 2006, str. 306-307.
⁷ Datum sestave tožbe v zadevi opr. št. VII Pg 1377/2024 je 26. 8. 2024 (glej dokaz l. št. B19 spisa), obravnavani postopek pa se je začel z vložitvijo tožbe dne 16. 8. 2018.